. . . . . . . . . . . . . . . .
Naporen deloven dan je bil za mano in najraje bi se bila odpeljala domov, navila glasbo za dušo in potonila v prijetno knjigo. Seveda ne bi manjkalo kaj dobrega na krožniku in v kozarcu. A ker me je po precej sivem dnevu zunaj pričakalo sonce, sem se z mojo Daisy namenila malce ovinkariti po ljubljanskih ulicah. Najprej po V. Z. in njeno napaljenost na tango, pa do banke plačati dohodnino - ker bo enkrat treba in zakaj ne bi bilo to danes?, nato pa še v eno od knjigarn na poti pofirbcat', če imajo kakšno od Knjig za vsakogar. Na mojo srečo so imeli kar trinajst od enaindvajsetih knjig (tri bodo izšle šele jeseni) in itak, da sem kupila vseh trinajst. Ena sama blaženost me je prevzela.
In tako srečno srečna sem vrtela pedala po kolesarski stezi Slovenske ceste, ko mi je zazvonil telefon in že čez petnajst sekund me je mož v modrem (in ne klicatelj) povabil na klepet. Štirideset evrov (če plačam v šestnajstih dneh, dvajset). Banda. Ker da sem spravljala v nevarnost druge in bi lahko povzročila nesrečo. ?!?&//#!!?!#!? Veliko večja možnost je, da me ustavi butasti policaj, kot pa, da na kolesarski stezi povzročim usodno nesrečo. Ti, butec, ti! In je precej blaženosti izpuhtelo neznano kam. A ostanejo mi lep večer (spodaj pogled skozi okno maloprej) in nove-dišeče-pisane knjige... Prav lepe so. In čeprav so bile v resnici skupaj le 39 evrov, se delam, da sem zanje dala dvajset evrov več, ker se sicer jeza nad policijsko državo, ki, raje kot norce na cesti, ustavlja mene, ki me zakon za takle prekršek obravnava kot ''voznika, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja''. Bljak.
Naporen deloven dan je bil za mano in najraje bi se bila odpeljala domov, navila glasbo za dušo in potonila v prijetno knjigo. Seveda ne bi manjkalo kaj dobrega na krožniku in v kozarcu. A ker me je po precej sivem dnevu zunaj pričakalo sonce, sem se z mojo Daisy namenila malce ovinkariti po ljubljanskih ulicah. Najprej po V. Z. in njeno napaljenost na tango, pa do banke plačati dohodnino - ker bo enkrat treba in zakaj ne bi bilo to danes?, nato pa še v eno od knjigarn na poti pofirbcat', če imajo kakšno od Knjig za vsakogar. Na mojo srečo so imeli kar trinajst od enaindvajsetih knjig (tri bodo izšle šele jeseni) in itak, da sem kupila vseh trinajst. Ena sama blaženost me je prevzela.
In tako srečno srečna sem vrtela pedala po kolesarski stezi Slovenske ceste, ko mi je zazvonil telefon in že čez petnajst sekund me je mož v modrem (in ne klicatelj) povabil na klepet. Štirideset evrov (če plačam v šestnajstih dneh, dvajset). Banda. Ker da sem spravljala v nevarnost druge in bi lahko povzročila nesrečo. ?!?&//#!!?!#!? Veliko večja možnost je, da me ustavi butasti policaj, kot pa, da na kolesarski stezi povzročim usodno nesrečo. Ti, butec, ti! In je precej blaženosti izpuhtelo neznano kam. A ostanejo mi lep večer (spodaj pogled skozi okno maloprej) in nove-dišeče-pisane knjige... Prav lepe so. In čeprav so bile v resnici skupaj le 39 evrov, se delam, da sem zanje dala dvajset evrov več, ker se sicer jeza nad policijsko državo, ki, raje kot norce na cesti, ustavlja mene, ki me zakon za takle prekršek obravnava kot ''voznika, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja''. Bljak.
