20 november 2015

Življenje

. . . . . . . . . . . . . . . .

"There is a very dark and painful side to life, but that is natural. People in our culture think they should never be unhappy. They think that being unhappy is unnatural. They try to make it go away. They take pills or they go to therapy to 'fix' themselves. They blame themselves or others for their suffering. We need to understand that sadness is as much a part of life as joy. It would be easy just to get bitter and cold while focusing on the dark side, but there is also an amazing, wonderful side of life. If you look for it, there is true magic all around us. Maybe that sounds trite to the hardened, self-protective modern ego, but there is magic in this miraculous life. If you open yourself up, you do make yourself vulnerable to pain but the deeper the pain you experience, the deeper joy you have."

M. R. 


 ilustracija

12 november 2015

Rimske impresije

. . . . . . . . . . . . . . . .

Prejšnji teden sem uživala v Rimu – v toplih sončnih žarkih, ki so obetali poletje, v lepotah mesta, ki te nikoli ne pustijo ravnodušnega, v za vseh deset prstov obliznit odličnem sladoledu, v dobri hrani in zlasti – zlasti! – v občutku, da je fino biti ženska.

Morda gre za to, da je moj emšo starejšega datuma in da te reči opazim, ker sem jih deležna. Zagotovo ne gre za to, da sem z leti postala lepša in privlačnejša. Godilo je pozdravljanje, galantnosti, majhne pozornosti. Ni šlo za žvižganje in opazke v stilu »ciao, bella«. To se mi pač ne bi zdelo nič kaj prikupno. Tudi ni šlo za otročad tja do poznih tridesetih, ker opažam, da so itak brez manir in da je večina preveč obremenjena s sama sabo. Govorim o Rimljanih v zgodnjih štiridesetih in starejših. Gospodih, ki so urejeni, ki ne kažejo interesa, ki bi presegal začetno radovednost, izkazano s pristno ljubeznivostjo. Gre za spoštljiv odnos do nasprotnega spola, prepoznavo, da si in da si cenjen zaradi dejstva, ker si. Morda gre za italijanski pristop, kjer ženska predstavlja pomembno figuro. Morda pa le za opojno toploto v zraku, ki zmeša še tako racionalna bitja?

02 november 2015

Do snidenja

. . . . . . . . . . . . . . . .

Malina
Robida
Regrat (za katerega se je izkazalo, da je Lučka)
Ivanka
Miš in Maša
Luna in Bartol
Robi
Maj

Imena vseh najinih ovac, od aprila 2012, ko sta Malina in Robida kot prvi prišli sem, do junija 2015, ko je bil rojen Maj.

Danes sta kot zadnji dom zapustili Malina in Miš. Bilo je čudovito, poučno in nepozabno. Bile so ustvarjene za naju in midva zanje. Naše poti so se danes razšle. Včasih nam način življenja narekuje okolica. A to ni slovo za vedno. Gre za  čas, ko bo pogrešanje dovoljeno, da bomo na koncu spet veseli, ko se snidemo. Ne tu, a bo čisto blizu. Če naju, nas, vmes ne odnese povsem drugam. V vsakem primeru – kmalu.