30 marec 2014

Vsak berač svojo malho hvali

. . . . . . . . . . . . . . . .

Zdi se, da živim v svetu, kjer je vsakdo poln obsojanj in 'pametovanj'  kako bi moralo biti, kako bi morali živeti, kako je to, za kar ste se odločili, povsem brezveze, kako tisti nekdo ne ve, kaj počne, kako je dom, kakršnega imam, edini pravi/lep/kakršen bi moral biti... Ne vem, zakaj bi moral en recept ustrezati vsem. Različni smo si, dva med nami nista povsem enaka, zakaj bi torej moje pisane stene morale biti bele, kot so tvoje in zakaj bi morala zreti v zvezde, če se želim vpisati na tečaj klekljanja? Zakaj preprosto ne znamo biti veseli za nekoga, ki si širi obzorja z nečim, kar se nam samim zdi potrata časa, ali želi imeti otroka, medtem ko si vi želite poti okoli sveta? Vsakdo obsoja, ocenjuje in zaničuje v skladu z lastno lestvico vrednot. Drugačnost ne pozna lestvic dobrega in boljšega, slabega in slabšega. Treba si je postaviti cilje in se jih veseliti, ko jih dosežemo. Nič več kot to. 

10 marec 2014

Himna

. . . . . . . . . . . . . . . .

Prešernova »Zdravljica« je čudovita, a vseeno imam predlog: da bi enkrat za vekomaj presekali nenehne prepire o tem, katera kitica naj se izvaja (le sedma, tako kot določa Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi, ali druga in sedma, k čemur pozivajo »domoljubi«), predlagam, da to postane pesem »The Whistleblowers« skupine Laibach. Besedilo zanemarimo in za himno razglasimo zgolj žvižganje in melodijo. Slednja je čudovita, poživljajoča, navdihujoča, kar kliče k zmagi in enotnosti. Menim, da bi na športnih prireditvah našim športnikom dovolili zmago le zato, da bi iz zvočnikov zadonelo to sladostrastje. Je še kdo za?





04 marec 2014

Maškarca

. . . . . . . . . . . . . . . .

Preden se na Valentinovo* spet srečamo, se spodobi ena fotko za slovo.



*= pustna sobota naslednje leto