18 junij 2013

Vonj tradicije

. . . . . . . . . . . . . . . .

Po vsakem potepanju po svetu ugotavljam, da so v fotoaparatu nakopičene fotke Brooks sedežev. Čudoviti so, menda tudi vrhunsko prilagodljivi riti, ki si ga lasti. Usnjena perfekcija. No, končno je en našel pot v najino hišo. T. ga je že namontiral na svoje prelepo pošminkano kolo, ki gre v petek na pot od Dunaja do Budimpešte. Pa srečno!
 

17 junij 2013

Zanihaj me v nov dan

. . . . . . . . . . . . . . . .

V resnici je vse dobro, vse lepo, a kaj ko je človek tak, da bi vedno rad še kaj, kaj drugega in to takoj! Teden se obrne, mesec oddirja, čas polzi, leta puščajo sledi... Brez načrtov, brez čakanja na karkoli. Lani tak čas sva po robinzonsko uživala, letos sva bila pozna in zdaj razmišljava, kako želje spremeniti v resničnost. Trije smo in štirinožec ni povsod dobrodošel, midva pa tudi ne bi bila tam, kjer je veliko dvonožcev... No, bova že uskladila. Zaenkrat sva hvaležna za hiško, teraso, ležalnika na terasi, vetrc v laseh, vonj po sveže pokošeni travi, hladen mojito z domačo meto, solato s svojega vrta, gozd, poln jagod in borovnic, za povrh sladoled in dobra knjiga, stisk roke in bližino drug drugega. Vsa nedeljska sanjarjenja in sobotna druženja, petkova pričakovanja in ponedeljkova lenobnost se zlijejo v barvast teden. Da bolečina mine in smeh zadoni po dolini...

 

10 junij 2013

Dnevom rišemo nove podobe

. . . . . . . . . . . . . . . .

V visoki travi zgodaj iščemo dan in energijo usmerjamo v ostro koso, da bosta Malina in Robida pozimi imeli kaj za pod zob. Po nekaj desetletjih spet z nosom v nižji travi polnimo litrske posode s slastnimi rdečimi gozdnimi jagodami, ki letos bogato radostijo. In pozno v noč s povrnjeno voljo rinemo v finiš. Zdaj pa čisto zares! In se veselimo, da bo poletje kmalu tu. Hej, nebo! Snemi klobuk.* 



* Valentina Tereškova, kozmonavtka