21 februar 2014

Čirule čarule

. . . . . . . . . . . . . . . .

Ne vem, morda sem le jaz taka, ampak dozdeva se mi, da najbrž nisem. B. O. je pred leti v Mladini zapisal: "... Saj ga ni ateista, ki ne bi, tako v mislih kot v dejanjih, počel kaj obrednega, kakšne na verskih fantazmah utemeljene neumnosti, da ne rečem blaznosti, prav tako pa ga ni vernika, ki se v realnem vsakodnevnem življenju najpogosteje ne bi vedel tako egoistično praktično in brezobzirno samoohranitveno, kot da tam zgoraj ali kjerkoli že sploh ne bi bilo velikega Očeta...". Govorim o tistem, ko pred "prelomnimi" dogodki delaš reči v določenem zaporedju, se spomniš vseh obljub in jih hitiš izpolniti, vsega nestorjenega in hitiš zaključiti, na nek način poskušaš vesolje svojega sveta postaviti v prave kolesnice, da bi omogočil nemoteno pot bodoči sreči. A s srečo je tako, da te pogosto obide. Je pa tudi res, da kadar jo imaš v naročju, prav rada še ena srečica prisede zraven. No, tokrat se ni. Polovična sreča na koncu ni čutiti kot sreča, še zlasti, če je tista druga reč srcu bližja... Mah, s tole bo treba biti zadovoljen, sicer me tista druga morda nikoli ne obišče.

fotka -  http://www.flame-product.com/information/craft/

13 februar 2014

Šepet

. . . . . . . . . . . . . . . .

Pozno pozdravljeni v februarju. Sicer se mesec barva v odtenkih vremenskih in zdaj olimpijskih novic, danes boža sonce... Se počutite kaj olimpijsko (takšno počutje nima nujno kaj opraviti z dogajanji v Sočiju)? Jaz moram priznati, da malce pa res se. A ne bom prehitevala dogodkov. :) Sicer pa sta se januar in februar družila z Austerjem in McEwanom, včeraj pa sva sladostrastje končala z Ishiguro. Danes posežem po Barnesu. Čudoviti svet besed in zgodb in popotovanj v svetove drugačnih življenj je moja trenutna izbira. Pa vaša?