30 maj 2011

Vsiljivci so vsepovsod

. . . . . . . . . . . . . . . .


Vem, kaj hočem in vem, česa nočem. Če ne prosim za mnenje, ga, hvala, ni treba dati. In vem, kadar in če je ozračje nelagodno. Nikogar za nič ne prosim, ker sem zadovoljna in, ja, v družbi tistih, ki jih imam najraje. Če se srečamo, se vam bom nasmehnila. Le nikar ne podcenjujte ne mojega intelekta ne občutka za stvari. RES se nikamor ne silim, zato sovražim občutek, da se to dogaja v trenutku, ki ga nisem (so)ustvarila.

Sicer pa je življenje prav lepo in vsem želim, da táko (p)ostane.


26 maj 2011

Oddaljene opojnosti

. . . . . . . . . . . . . . . .


Blokada v glavi, prsti lebdijo nad tipkovnico, kot tale galeb nad divjo morsko gladino. Samo konec še manjka, a se noče in noče splesti v smiselno celoto. V marsičem posedujem čudaške osebne poteze, ena njih je prav gotovo (pre)velika kritičnost, tako do drugih kot do sebe, a zdi se mi, da bi tole lahko bilo dobro, če bodo le prsti spet ujeli ritem z mislimi, ki so se izgubile nekje v obleganih križiščih mojih možganov. Želim se potopiti v tole modrino. Oh, kako rada bi bila tam in ne tu!

18 maj 2011

200

. . . . . . . . . . . . . . . .

Pika, piki, pike, pike in še veliko pik v pravi postavitvi pričarajo čarobnost na čisto navadno fasado ljubljanske hiše.





Objava št. 200.
Hvala vsem, ki pokukate sem.

Z rahlo grenkim priokusom zaradi vsega, kar se v tej deželi noronorejšega dogaja. Počutim se preganjano, kot tale pikasti kuža. Ker nisem poročena. Ker imam rada brez uradnega potrdila. Zato, ker moje pravice krojijo in dolžnosti določajo imbecilni predstavniki ljudstva, ki so še vedno v upognjenem delu evolucije. Upam, da DZ ne bo sprejet, če pa bo, že zdaj vadim obkrožanje pravega odgovora na referendumskem lističu. Moja integriteta ni dotakljiva, še toliko bolj, če ne posegam v integriteto drugega, zato, če so se že namenili sprejeti neizdelano in nepremišljeno neumnost, ne bom zgolj zamahnila z roko in se ji uklonila, ampak klovne prestrašila z njihovim lastnim rdečim nosom!

16 maj 2011

Napad

. . . . . . . . . . . . . . . .


Za soncem vedno pride... sonce. Tako kot za zapravljenimi besedami in priložnostmi pridejo na vrsto nove. In vsako pomlad na vse naše čute s polno močjo udarijo barve in cvetoče vonjave. Pod oknom v službi se medi akacija, pri hiški lipa in bezeg... Mmmmmmmm. Nazaj na delo!






12 maj 2011

Lebdenja

. . . . . . . . . . . . . . . .

Obstaja toliko stvari, ki bi vam jih želela povedati, pokazati, opisati...

A sem nekje v temi hodnikov dolgega pohajkovanja po temačnih globinah in svetlih skrivnostih jezika...

Nisem še na koncu, še ne vem, kako je tam, a čas pluje in beseda se z besedo lovi v stavke in razlage, ugotovitve in obrazložitve. Upam, da se ovojnica kmalu poslini in takrat vam bom napisala še veliko več o veverici, ki je drvela čez cesto, o fantih, ki so na pokopališkem parkirišču balinali, o jagodah, ki sem jih sveže pobrane kupila v kraju, ki vam vozla jezik, o punčki, ki je bila še čisto malo premajhna za stisk tipke na semaforju, o kilogramih, ki se nabirajo in nabirajo, o ptičih, ki prijetno žvrgolijo,..., za danes pa zaključim z veselo novičko, da sem (kot tretja najboljša) opravila izpit iz francoščine (Delf B2) (važička). Jupi!


05 maj 2011

Rompompom

. . . . . . . . . . . . . . . .

Nekaj slikovnega gradiva k zazibanosti.

Razstavljeni, pobrušeni, sestavljeni. Taki čakajo na nove plasti.


Ko smreka kapnica zraste visoko v nebo, jo doleti usoda žleba. Macesen ji priskoči na pomoč in jo elegantno objame.


Na večerji pri naju bo mogoče izbirati številko sedeža. :) How cool is that?

04 maj 2011

Blaženost

. . . . . . . . . . . . . . . .



"When I think of all the books still left for me to read,
I am certain of further happiness."
(J. R.)

Oh, kako neizmerno rada berem. :)