02 junij 2010

Jutri bo bolje

. . . . . . . . . . . . . . . .

Dan, ki bi ga lahko tudi preskočila... Turoben dež, vlaga, ki se zaleze pod kožo in temne misli, ki jih vsa ta voda, ki se zliva, ne more splakniti. Pa tavajoče misli in vprašanja, kaj se dogaja s prijateljico tam daleč stran, ki že vse predolgo ni poslala nobenega pisma…? Ohranjam ljubezen do pisem in vzdržujem dopisovanje na daljni sever z gospo, ki je prava ''mati modrosti''. Te dni jo pogrešam še bolj in neka temna slutnja se plazi, skupaj z vso to vlago, tja globoko pod kožo, ki mi ne da miru, zato sem spakirala rožice v kuverto in poslala zvedave misli v njen nabiralnik.


Še včeraj sem na njih posedala, danes pa so, kljub svoji pisani živahnosti, le še spomin na božajoče sončne žarke. Kmalu spet... upam.



Knjiga, ki sem jo ravnokar prebrala, je ena tistih, ki hoče, da jo preberete. Preprosto navdušena sem. H. M. je resnično mojster. Če ga nimate, posodim. :)