. . . . . . . . . . . . . . . .
Ja, sobota je dan za pomembne reči. Začela sem jo s kratkim sprehodom s štirinožko, branjem knjige (o njej več drugič) in poslušanjem radia (danes me je šokiral podatek, ki ga je moderator navrgel tako, mimogrede: če bi 225 najbogatejših Zemljanov dalo le 4 (!!!) odstotke svojega bogastva, bi to ne le nahranilo ves svet, ampak dalo streho nad glavo, omogočilo šolanje, ... – perfectly terrible!). Sledil je izlet na Gorenjsko, kjer sva namerno zapeljali (pri tem mirno zignorirali znak, da je prepovedan dostop do igrišča ne-vem-komu-že, a sem se prepoznala v tej skupini nezaželenih) na snobovsko golf igrišče, ki ga obdaja tale čudovita, preprosta ograja (ki me vedno asociira na konje. Ne vem zakaj, saj je tista v Lipici THE ograja...).
Štirikolesnik je bil že pravi prašiček, zato sva na poti nazaj zavili v pralnico, iz nje pa po Celovški domov. Bilo je kot v tisti pesmi "Raindrops keep falling on my head...".
Doma sem zamešala teranov liker (ki ga bom jutri ustekleničila, zato vam tokrat prihranim pogled na lonec), potem pa zavila prva darila.
Vmes sem pofotkala nekaj, česar bo P. neznansko vesel, saj "pada" na PS in vse, kar si ta tip v svojih značilnih barvastih črtah namisli. Nisem se ji mogla upreti in veselim se, da ga bom s temle presenetila. Morda si jo omislim še zase...?
Za sicer za današnji dan načrtovano gnetenje sem zdaj (prijetno) preutrujena, zato sem si to prihranila za jutri (luč sveta bo zagledala obljubljena debeluška), ko bodo na vrsti voščilnice za moje ljube prijatelje v tujini. Vse je pripravljeno za nov ustvarjalen dan. Tudi zvežček s samolepilnimi znamkami (ilustracija Jelke Reichman). Ga že imate?
Pa lahko noč.
Ja, sobota je dan za pomembne reči. Začela sem jo s kratkim sprehodom s štirinožko, branjem knjige (o njej več drugič) in poslušanjem radia (danes me je šokiral podatek, ki ga je moderator navrgel tako, mimogrede: če bi 225 najbogatejših Zemljanov dalo le 4 (!!!) odstotke svojega bogastva, bi to ne le nahranilo ves svet, ampak dalo streho nad glavo, omogočilo šolanje, ... – perfectly terrible!). Sledil je izlet na Gorenjsko, kjer sva namerno zapeljali (pri tem mirno zignorirali znak, da je prepovedan dostop do igrišča ne-vem-komu-že, a sem se prepoznala v tej skupini nezaželenih) na snobovsko golf igrišče, ki ga obdaja tale čudovita, preprosta ograja (ki me vedno asociira na konje. Ne vem zakaj, saj je tista v Lipici THE ograja...).
Štirikolesnik je bil že pravi prašiček, zato sva na poti nazaj zavili v pralnico, iz nje pa po Celovški domov. Bilo je kot v tisti pesmi "Raindrops keep falling on my head...".
Doma sem zamešala teranov liker (ki ga bom jutri ustekleničila, zato vam tokrat prihranim pogled na lonec), potem pa zavila prva darila.
Vmes sem pofotkala nekaj, česar bo P. neznansko vesel, saj "pada" na PS in vse, kar si ta tip v svojih značilnih barvastih črtah namisli. Nisem se ji mogla upreti in veselim se, da ga bom s temle presenetila. Morda si jo omislim še zase...?
Za sicer za današnji dan načrtovano gnetenje sem zdaj (prijetno) preutrujena, zato sem si to prihranila za jutri (luč sveta bo zagledala obljubljena debeluška), ko bodo na vrsti voščilnice za moje ljube prijatelje v tujini. Vse je pripravljeno za nov ustvarjalen dan. Tudi zvežček s samolepilnimi znamkami (ilustracija Jelke Reichman). Ga že imate?
Pa lahko noč.
