. . . . . . . . . . . . . . . .
Voda, dež, mokrota,… Tako lepo, da bi se najraje nikamor ne premaknil. A včasih je treba. Kako presenetljivo odlično je vendarle zapustiti znane štiri stene in prestopiti prag. Sprehod dela čudeže in požene kri v žilah – pootroči večni (stenski) otroški živ-žav na poti na grad, navduši 700 bronastih obrazov na prenovljeni Ključavničarski ulici, očara tiho in prazno mesto, k pospešitvi koraka pripravi veter, ki te potiska v vse smeri (še bolj si želi vašega dežnika)…, da te potem spet lakotnega pripelje domov, kjer pričakujoče opazujeva kako nastaja življenje. Orhidej in bazilike. :)
Voda, dež, mokrota,… Tako lepo, da bi se najraje nikamor ne premaknil. A včasih je treba. Kako presenetljivo odlično je vendarle zapustiti znane štiri stene in prestopiti prag. Sprehod dela čudeže in požene kri v žilah – pootroči večni (stenski) otroški živ-žav na poti na grad, navduši 700 bronastih obrazov na prenovljeni Ključavničarski ulici, očara tiho in prazno mesto, k pospešitvi koraka pripravi veter, ki te potiska v vse smeri (še bolj si želi vašega dežnika)…, da te potem spet lakotnega pripelje domov, kjer pričakujoče opazujeva kako nastaja življenje. Orhidej in bazilike. :)
