12 maj 2011

Lebdenja

. . . . . . . . . . . . . . . .

Obstaja toliko stvari, ki bi vam jih želela povedati, pokazati, opisati...

A sem nekje v temi hodnikov dolgega pohajkovanja po temačnih globinah in svetlih skrivnostih jezika...

Nisem še na koncu, še ne vem, kako je tam, a čas pluje in beseda se z besedo lovi v stavke in razlage, ugotovitve in obrazložitve. Upam, da se ovojnica kmalu poslini in takrat vam bom napisala še veliko več o veverici, ki je drvela čez cesto, o fantih, ki so na pokopališkem parkirišču balinali, o jagodah, ki sem jih sveže pobrane kupila v kraju, ki vam vozla jezik, o punčki, ki je bila še čisto malo premajhna za stisk tipke na semaforju, o kilogramih, ki se nabirajo in nabirajo, o ptičih, ki prijetno žvrgolijo,..., za danes pa zaključim z veselo novičko, da sem (kot tretja najboljša) opravila izpit iz francoščine (Delf B2) (važička). Jupi!