26 maj 2011

Oddaljene opojnosti

. . . . . . . . . . . . . . . .


Blokada v glavi, prsti lebdijo nad tipkovnico, kot tale galeb nad divjo morsko gladino. Samo konec še manjka, a se noče in noče splesti v smiselno celoto. V marsičem posedujem čudaške osebne poteze, ena njih je prav gotovo (pre)velika kritičnost, tako do drugih kot do sebe, a zdi se mi, da bi tole lahko bilo dobro, če bodo le prsti spet ujeli ritem z mislimi, ki so se izgubile nekje v obleganih križiščih mojih možganov. Želim se potopiti v tole modrino. Oh, kako rada bi bila tam in ne tu!