30 maj 2011

Vsiljivci so vsepovsod

. . . . . . . . . . . . . . . .


Vem, kaj hočem in vem, česa nočem. Če ne prosim za mnenje, ga, hvala, ni treba dati. In vem, kadar in če je ozračje nelagodno. Nikogar za nič ne prosim, ker sem zadovoljna in, ja, v družbi tistih, ki jih imam najraje. Če se srečamo, se vam bom nasmehnila. Le nikar ne podcenjujte ne mojega intelekta ne občutka za stvari. RES se nikamor ne silim, zato sovražim občutek, da se to dogaja v trenutku, ki ga nisem (so)ustvarila.

Sicer pa je življenje prav lepo in vsem želim, da táko (p)ostane.