18 maj 2011

200

. . . . . . . . . . . . . . . .

Pika, piki, pike, pike in še veliko pik v pravi postavitvi pričarajo čarobnost na čisto navadno fasado ljubljanske hiše.





Objava št. 200.
Hvala vsem, ki pokukate sem.

Z rahlo grenkim priokusom zaradi vsega, kar se v tej deželi noronorejšega dogaja. Počutim se preganjano, kot tale pikasti kuža. Ker nisem poročena. Ker imam rada brez uradnega potrdila. Zato, ker moje pravice krojijo in dolžnosti določajo imbecilni predstavniki ljudstva, ki so še vedno v upognjenem delu evolucije. Upam, da DZ ne bo sprejet, če pa bo, že zdaj vadim obkrožanje pravega odgovora na referendumskem lističu. Moja integriteta ni dotakljiva, še toliko bolj, če ne posegam v integriteto drugega, zato, če so se že namenili sprejeti neizdelano in nepremišljeno neumnost, ne bom zgolj zamahnila z roko in se ji uklonila, ampak klovne prestrašila z njihovim lastnim rdečim nosom!