tag:blogger.com,1999:blog-60274733849129536242024-03-21T17:23:40.188+01:00GOLA HREPENENJAGoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comBlogger438125tag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-38685456608691185992024-03-21T17:23:00.000+01:002024-03-21T17:23:08.759+01:00Dan za pesmi<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><span><p class="MsoNormal"><b>Kje si?</b></p>
Opazujem te, ko spiš.</p>
Te sanje bolijo?</p>
Dotaknem se te, ko sanjaš.</p>
Te dotiki božajo?</p>
Božam te, ko se prebujaš.</p>
Si tu? </p> GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-89439328623101275572024-03-10T11:26:00.003+01:002024-03-10T12:18:18.223+01:00Dan za ljubezen<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
<p class="MsoNormal">Zdi se, da so naša usta polna besed o ljubezni – kako si jo želimo, kako po njej hrepenimo, kako jo imamo in je ne damo, kako je nujno potrebna, zakaj vedno tudi boli in še in še tega.</p>
<p class="MsoNormal">Resnica je, da ljubezen preprosto je. Vsepovsod in tudi v nas. Srce, ta organ, ki ga z njo povezujemo, zmore in prenese veliko in še več. V nas je toliko ljubezni, da včasih ne vemo, kam z njo. Tisti občutek, da te bo razneslo. Tisti občutek, ko si sit, a nisi jedel že ves dan. Ničesar ne potrebuješ, dovolj je, da si.</p>
<p class="MsoNormal">Ljubezen daje vero v vsemogočnost posameznika. Zmore premikati gore in razpirati vode, nalezljivo leze v vse pore človeka. Če je ni, se počutimo otopeli, vse se nam zdi brezbarvno in zaman, eno samo trpljenje. Res smo nemogoči. Namesto, da bi znali živeti v nekem medprostoru, v nekem medčasju med ekstazo in dnom, želimo ekstreme. Ne le, da si želimo ljubezen, grabiti jo hočemo, ubesediti, zapreti vase za zmeraj.</p>
<p class="MsoNormal">A ne gre. Res je, če prižgemo vse luči v prostoru, se nenadoma najbolj temen dan zdi svetel in mehak. Pa ni. Gre za utvaro. Enako je z ljubeznijo – ne moreš jo ustvariti, lahko pa jo pričaraš. Poješ tisto torto, greš na tisti koncert, zbrcaš se na sprehod, prižgeš svečo pokojnemu, obiščeš starše, nasmehneš se neznancu. Majhnim škratom ljubezni takrat zaploskajo ritnice in podarijo ti dan za ljubezen.</p>
</div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-55673089357429104102023-12-19T20:54:00.000+01:002023-12-19T20:54:47.196+01:00Leto porok<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
<p class="MsoNormal">Ne razumem prav dobro, ko pravijo, da če hočemo leteti, se moramo objeti. Gravitacija in drugi zakoni fizike prav gotovo niso temu v prid. Verjamem pa, da če hočemo leteti, moramo razpreti krila. Ker ljudje očitno kril nimamo, jih moramo razpreti vsaj metaforično, in sicer ob nekom posebnem. In potem je let miren, turbulenten – od krohota in strastnih objemov, letimo visoko – tja gor pod zvezde!, in mehko pristajamo v gnezdu sreče.</p>
<p class="MsoNormal">V idealnem poteku dogodkov.</p>
<p class="MsoNormal">Prva ljubezen ni tista, v katero se zaljubiš, ampak tista, ki ti stre srce. Čas potem opravi tudi s tem. Nove ljubezni si sledijo. Včasih ljubimo preveč in to kažemo premalo, drugič morda ljubimo premalo in to kažemo preveč. Pogrešamo se, a tega ne govorimo na glas. Včasih je hrup sveta okoli nas preglasen in se težje slišimo. Potem se nenadoma mehkoba spusti z zvezd in nas napolni z milino. Takrat kljub hrupu slišimo srce biti v pravem ritmu.</p>
<p class="MsoNormal">Zdi se, da je leto 2023 ljudi okoli naju spodbujalo k slavljenju njihovih ljubezni. Na treh sem bila in prav nenavadno, kako so si bile med seboj drugačne, prav enako kot pari, ki so jih izbrali. Skupno jim je bilo veselje in druženje. Najbrž je to smisel porok – združiti ne le dva, ampak mnoge v veselju in javni manifestaciji tuje ljubezni. Ni pomembno, kaj se s to ljubeznijo pozneje zgodi, pomemben je trenutek obljube, ko verjameš, da si v drugem ugledal sebe. Ko oči zrejo v oči in je malo nevarno in zelo navihano, ko oči govorijo v jeziku večnosti. Zakaj pa ne?</p>
</div>
<div class="separator" style="clear: both;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh89rLtQHFc9QoP6MdUI7Byy7I4AnK0EZ3Jg9DuzWTX4Bcd_wd_lIPf60wtaB7yilRKN938Ies-_-o1pL4NUAKhmtdvVtra9YpO0_LiCOf0urs-PvqSJrEMT5PBnyOTSyhOZAo-LLwEOsD9bAn-ao5t1S0C4zWfiOxG1j-E4Y1x2cn6AAl8ISj_xgfBapiy/s1034/412077750_1037329504202819_7469573318336349124_n.jpg" style="display: block; padding: 1em 0; text-align: center; "><img alt="" border="0" height="400" data-original-height="1034" data-original-width="784" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh89rLtQHFc9QoP6MdUI7Byy7I4AnK0EZ3Jg9DuzWTX4Bcd_wd_lIPf60wtaB7yilRKN938Ies-_-o1pL4NUAKhmtdvVtra9YpO0_LiCOf0urs-PvqSJrEMT5PBnyOTSyhOZAo-LLwEOsD9bAn-ao5t1S0C4zWfiOxG1j-E4Y1x2cn6AAl8ISj_xgfBapiy/s400/412077750_1037329504202819_7469573318336349124_n.jpg"/></a></div>
</div>GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-32749164010517862232023-09-27T14:20:00.011+02:002023-12-14T07:38:49.312+01:00Ujeta minljivost
<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
<p class="MsoNormal">Pretekli vikend sva bila na poroki, kjer je imel T. vlogo govorca za prav posebna človeka. Zaključil je s tole pesmijo:
<p class="MsoNormal">"Prvič, ko sem bil
sam s tabo,
sem se bal.</p>
<p class="MsoNormal">Zdaj se
bojim biti sam
brez tebe.
Je pač tako.</p>
<p class="MsoNormal">Zdaj mislim na to.</p>
<p class="MsoNormal">Da me je lahko strah
na tak dober način.</p>
<p class="MsoNormal">Sicer pa zdaj
mislim nate samo.</p>
<p class="MsoNormal">Tako je to."
<p class="MsoNormal">(E. Ø.)</p>
</div>GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-62300768307138093852023-08-03T18:54:00.005+02:002023-08-04T12:29:01.625+02:00Vse raste<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><span><p class="MsoNormal">Tu je samotno.</p>
Brez besed že vse predolgo.
Tišina, ki reže globoko.
Najbrž bo bolelo slišati misli, ki se prelivajo na ekran. </p> Božajoče se lotim opravila.
</p>
<p class="MsoNormal">Vroč in vremensko čudaški avgust. Vetrovno je in oblaki prehitro spreminjajo obliko. Ovce hitijo grizljati zelinje, še tisto malo, kar ga je ostalo, osel izgublja še zadnje krpe goste dlake, črički so utihnili in ptiči poskrili. Kje sta moja mačkona, vesta le onadva. Morda jima prav zdaj pada zrela ameriška borovnica na mehki uhelj ali pa mravljica leze po tački. Vsekakor bosta s prvimi kapljami dežja ali jeznega grmenja pritekla do rumenih vrat zavetja, na drugi strani katerih bom jaz, jaz, ki bom najbrž še vedno razmišljala o palačinkah, ki si jih prav bolestno želim že od jutra. Vmes sem se do slabosti napokala rižote z lisičkami, ki jih je celo košaro prineslo domov. Menda jih že desetletja nisem videla toliko na kupu in sline, ki se vam cedijo, so upravičene, saj takšna delikatesa nikogar ne pusti hladnega. Morda pa se vseeno lotim palačink, le zakaj bi se odrekla tej ljubezni. </p>
<p class="MsoNormal">Z leti naj bi modrili, postali najboljša različica sebe in se globoko v sebi zenovsko lotevali življenja. Laž. Zdi se, da postajam vedno manj strpna oziroma vedno bolj nestrpna – do sebe in do drugih. Jezi me rutina, v katero sem zapadla, jezita me to neko zadovoljstvo in ta neka blaginja, straši me sreča, ki se prikrade in ostane, manko želja in hotenj, vdanost v ne-vem-točno-kaj. Vse bi lahko in vendar nič ne. Potujem in še več bi potovala. Bila bi nekaj in vse tisto, kar nisem, ne da bi vedela, kaj to je. Nič mi ne manjka in vendar je ves čas navzoča neka praznina. Neoprijemljiva, nerazumna, neopisljiva, nedoumljiva. Čas, zaključim. Tega ni dovolj. Misli so in te so leteče, čuteče, melanholične, vzhičene, polnokrvne in spet anemične. Tobogan vsega. </p>
<p class="MsoNormal">Krasna svetloba me obdaja, topla popoldanska, tista, ko je vse videti podeseterjeno lepše in bolj strastno. Sledijo dnevi praznovanj – ljubezni, let, ljudi. In potem moj ljubi september. Dejansko ni prostora za temne oblake, ki pa se vendarle prikradejo, ko sanje letijo in nas življenje samo ustavlja na poti vedno novih doživetij. Še je čas. Naj bo lepo. Naj bo kot krik med strmimi gorami – vračajoč se še glasneje. </p>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-39404521836075311232022-12-30T23:43:00.002+01:002022-12-30T23:43:44.824+01:00Številke in pike<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><span><p class="MsoNormal">
Še eno leto gre h koncu. Besede niso potrebne. Gre za ponavljanje in gre za zgodbe, podobne zgodbam drugih, tu in vsepovsod. In vendar. Včasih je treba postaviti piko, se ozreti in si na ramo oprtati culo novih želja.</p>
Prav ta hip nad mano pleše severni sij, zunaj veter vihari in nebo je posuto z zvezdami, morje pa se divje zaganja pod mogočnimi hribi, ki se strmo pnejo prav iz njega. Tako se je leto tudi začelo. Na severu Norveške. Zakaj, to je zgodba nekoga drugega, ki je moja le toliko, da sem del nje.</p>
Mnogokje sem se zbujala – še največkrat v dolini pravljičnega imena, v hiški, ki je ravnokar dobila svojo številko. 77a. Po dveh letih zatrjevanja, da v skladu z zakonodajo ni mogoče, je T. zadevo uredil v nekaj dneh. Za tem je uredil tudi spremembo namembnosti, tako da bivališče ostaja, naslov se spreminja. Postavili smo se na zemljevid – hiška, T., jaz in najina mačkona.</p>
Zgodila se je okrogla številka, tista, ki nakazuje minljivost. Nimam posebnih občutkov, nikakor temačnih. Črte na obrazu se množijo in poglabljajo, najbrž v njih udobno sedajo zgodbe, ki mi jih je življenje naklonilo do zdaj.</p>
In mačkona – Mimi, mimoidoča lepotica, ki je postala le toliko, da se je tu in tam napila in nahranila, je pod hiško pustila štiri kepe. Vsak dan in vsakdan je tudi zaradi njiju več kot služba, ki me naseljuje in krade atome energije. Mali bombici sreče in dišeča kožuščka, kamor se naslonim in skrijem, ko sem sama in T. živi pustolovske sanje.</p>
Vse, kot mora biti. Vse, kot si nisem želela, in vse kot velika dobitna srečka.</p>
<b>Srečno v 2023. Z veliko lepote in tišine.</b>
</p>
<p class="MsoNormal">»Vem, da je treba pod veke pred spanjem položiti lepoto in ušesa umiti s tišino. Potem je sen lahek, potem spim dobro in dolgo, potem sanjam lepo …«.</p>
(M. K.)</p>
<p class="MsoNormal">
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-3657699575737659602022-06-08T20:03:00.002+02:002022-12-30T23:34:27.953+01:00"... what's love got to do with it ..."*<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><span><p class="MsoNormal">
Trdna tla pod nogami, pogosto cilj pred mano, četudi precej v oblakih, vsekakor pa red, red, red. Taka sem. Leta človeka preoblikujejo, življenje ga stesa v podobo, ki kljubuje času in odpira obzorja novih poti, ne nujno lepših ali boljših, vsekakor pa zanimivih. Nenadoma se nepojmljivo in nedopustno zdita nova normalnost. Polica, s katere reči frčijo, je omara, lijak, ki komaj zasluži to ime, pa kuhinjsko in kopalniško razkošje. Modrice po nogah, ki nastanejo mimogrede, ko se na majhni površini premakneš, ker potrebuješ nekaj, kar je čisto blizu, nogo prisloniš v preoster rob krila omare, zložene mize ali prenizkega stropa in na to ostane spomin še tedne. Vse to za jutranje prebujanje pod očiščenim nebom, galebje krike nad glavo in rahlo pozibavanje na dišeči površini. Korak stran modro prostranstvo, zamah sem ali tja osvežilna svoboda in hip zatem te že nosi z vetrom naprej, naprej, naprej.</p>
<p class="MsoNormal">Tam vse diši drugače, tam ima vsak okus podeseterjeno aromo, tam ni prostora za žalostne misli, tam je neskončnost vsenaokrog. Vsrkavam to modrino. Njegov svet premikanja z vetrom po morski gladini je postal tudi del mene. In to, to ima ljubezen opraviti s tem.</p>
<p class="MsoNormal">
*Kaj ima ljubezen opraviti s tem?<div class="separator" style="clear: both;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjppis0IjRd5cn9OPEecW0grn7MrS1WWqvKndVvhPIwrfjcXE_uayl5tfYj3oQXLBeHGQ5KuGGZNyZ8xNs9cUIC2Qk3qBkeYFWP0ETKw2oz3VljFdN5Uv_g1dLE0m9G_eFw6X4LQ0XhniSmA3j07k6a4mdU5ryYqb7sMASG2LodjzruF4rnz6v1hGcMTw/s1000/278114589_862319055160212_9208363911644580098_n.jpg" style="display: block; padding: 1em 0; text-align: center; "><img alt="" border="0" height="320" data-original-height="1000" data-original-width="750" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjppis0IjRd5cn9OPEecW0grn7MrS1WWqvKndVvhPIwrfjcXE_uayl5tfYj3oQXLBeHGQ5KuGGZNyZ8xNs9cUIC2Qk3qBkeYFWP0ETKw2oz3VljFdN5Uv_g1dLE0m9G_eFw6X4LQ0XhniSmA3j07k6a4mdU5ryYqb7sMASG2LodjzruF4rnz6v1hGcMTw/s320/278114589_862319055160212_9208363911644580098_n.jpg"/></a></div>GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-74457708316624339112021-07-21T08:50:00.002+02:002021-07-21T13:24:42.627+02:00Kroženja<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><span><p class="MsoNormal">Tisto jadranje, no, tisto se dogaja T. Namesto, da bi bila z
njim, sem tu. Malo zato, ker divje morje ni moj poligon, strah me je sile, moči
in nepredvidljivosti vodne gmote, zlite z vetrovi in tokovi. Smiljenje torej
niti ni na mestu, a sanjarim vendarle lahko, kajne? Sploh, če bi to pomenilo,
da se odrečem temu, kar je tu. Rada imam mir tukajšnjih juter, ko vonj rojevajočega
dne vdira v nosnice, ptiči čivkajo in se urijo v spretnosti jadranja v vetru.
Zvečer, ko legam v posteljo, je čutiti, kot bi se zvalila v travnik žlobudrajočih
bitjec, zjutraj pa je tako, kot da se zbujam v krošnji drevesa. Ves ta "hrup" boža in poboža, črne
misli odrine stran in da moč za nov dan. </p>
<p class="MsoNormal">Vmes me je tudi odneslo, najprej v osrednjo Italijo in
nedavno na Portugalsko. Biti turist v teh časih je nekaj strašansko čudovitega.
Vse je tvoje, nikjer gneče, lačen nisi, kulturne ustanove pa so tudi odprle
svoja vrata. Predstavljate si, da imate Pompeje skoraj zase, obala Amalfija
čaka le na vas, Porto in Lizbona vam polnita prsi, da od vsega tega kipenja in
radosti ne veste, kaj bi najprej. Vsepovsod so vas veseli in vendar nihče ne
rine v vas, ker je to v nasprotju z osnovnimi pravili ravnanja v teh
zamaskiranih časih. </p>
<p class="MsoNormal">Ti časi so nam ukradli spontanost, vnesli nemir v povsem običajne
reči, kot so druženja in obiskovanja, in pogasili goreče srce, ki žene na pot.
Obenem so prisilili v postanek, ki omogoča zaznavo nenadne tišine, ko
umanjkanje oglašanja ptičev napoveduje dež, ko jeleni kličejo ljubice in so
pripravljeni na boj, ko čebele od vseh teh podivjanih sivkinih cvetov ne vedo,
ali bi se napojile tu ali tam ... Te male čarovnije, ki opominjajo in na neki
način tolažijo, da bo nekoč morda spet ves svet moj in tvoj in vseh nas poligon
veselja.<span style="text-align: left;"> </span></p><p class="MsoNormal"><o:p></o:p></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgKZKbmKHHKEkIcPxNfEZayrwOKh9M3KMPp6AAp0qzPSh455G7sJ7cUwBsUJS-HzfW8Llqkt13sm_5U4Hcvcc3bo4hWRSVg14PlWt0TZkZ9gwG00WXJRRKoRvD_h03KKjzAqymsjbC81953/s2048/IMG_1669.JPG" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="2048" data-original-width="1903" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgKZKbmKHHKEkIcPxNfEZayrwOKh9M3KMPp6AAp0qzPSh455G7sJ7cUwBsUJS-HzfW8Llqkt13sm_5U4Hcvcc3bo4hWRSVg14PlWt0TZkZ9gwG00WXJRRKoRvD_h03KKjzAqymsjbC81953/s320/IMG_1669.JPG" /></a></div><br /><p></p><br /></span></div>GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-22696411153400455692021-07-14T11:03:00.005+02:002021-07-14T12:16:54.673+02:00Pred hišo<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><span><p class="MsoNormal">Kam je šel čas?</p>
<p class="MsoNormal">Kam je šlo življenje?</p>
<p class="MsoNormal">Pisala bi o rezanju valov, mrzlem vetru, močnih tokovih,
sramežljivem kukanju sonca izza večno temnih in težkih oblakov, medtem ko jadram
proti jugu, proti soncu. Pisala bi o državah, ki jih prečkam, ljudeh, ki jih
srečujem, hrani, ki jo okušam, in mrzlih nočeh, medtem ko tam nekje na jugu
vročina neusmiljeno žge vse, kar bi moralo čarati zeleno. In o vodi, ki vdre v
jadrnico, pa o žuljih, ki se mi vmes naredijo. O toplih objemih, ki se romantično
prikradejo na nič kaj romantičnem premikanju navzdol po krogli sveta. In brezmejni
svobodi, ko ni treba misliti ne na uro ne na koledar. Prazna glava, ki
avtomatično izpolnjuje naloge, ki ji jih narava zadaja ob poti. </p>
<p class="MsoNormal">A ne bom. Ker nisem na poti. Tu sem, v najinem lepem domu,
sama, že tretji mesec. Služba mi jemlje atome energije, ki jih ne uniči vročina.
Vdih je nepredstavljiv napor. Biti sama ni problem, biti sama za vse, je. Ko
vendarle ugasnem tega hudiča in za hip ne zrem v ekran, me čaka trava, ki jo je
treba pokositi, vrt, ki ga je treba zaliti, zel, ki jo je treba populiti, hiša,
ki jo je treba pospraviti. Težava ni obilica nalog, ki jih življenje terja ali navrže.
Vse lahko in vse bom, a za kakšno ceno? Udobna obleka, slamnik na glavi,
ležalnik v senci in knjiga v roki so trenutki, ki se kradoma zgodijo in hipno
izginejo, nikakor niso premo sorazmerni z napori, ki do njih vodijo. Večeri, ko
je dihanje dovoljeno in se ozračje umiri, ko se ptiči odpravijo spat, jeleni in
črički pa začnejo svoje melodično petje, bi morali biti tu pred hišo, z
ohlajeno pijačo in smehom in prijatelji in ravno prav glasno glasbo, tisti, ki
bi poletju dali pravo noto. Zdi se, da sem vetrnica v brezvetrju – bi, a ne
morem. </p><br /></span></div>GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-71853759002749683172021-02-08T16:55:00.001+01:002021-02-08T16:55:46.262+01:00Je sploh še sever?<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><span style="color: #00c9ff;"><br /></span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;">Tu sem. Kri pne proti srcu, glavi, prstom. Vidim, slišim,
govorim. Trpim. Molčim. Kričim. Opazujem. Se zgražam. Trpim. </span><span style="text-align: left;">Živim. Pravijo. Če
je to življenje, potem naj mine. Če je to življenje – spati, delati, jesti – potem
tudi, če mine. Če sem obsojena na lep razgled, modro nebo in prostrane travnike,
si tega ne želim. Če naj bo beseda upora za vekomaj pridušena v grlu in korak
dovolj dolg le do tja, do koder mi seže pogled, naj mine. </span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;"><br /></span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;">Najbolj tragikomično pri
vsem je, da tisti, ki določa koordinate mojega koraka in misli, uživa podporo
tretjine. Tej tretjini ni nič odvzeto. Ta tretjina s koordinatami nima težav,
ker je ves njihov svet skoncentriran na teh nekaj kilometrov med domom in
službo, počitnice na morju enkrat na leto in božične praznike. Vse to jim je
dal. Zakaj bi bili siti življenja, kakršnega že skoraj leto dni živijo? V njihovih
življenjih se radost, sreča, solze in jeza ne razlikujejo od radosti, sreče, solza
in jeze preteklih let. Kozarec vina v Parizu, sprehod skozi park v Londonu,
tapas v Madridu in veter v laseh v Kopenhagnu jih ne ganeta. </span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;"><br /></span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;">Misel na pakiranje
in veselje pred vkrcanjem, dvig nad oblake in pristanek na cilju, prostranost
sveta in kipeče srce žlobudranja sredi vonjav raznolikosti. Vse to. Vse to. Vse,
česar ni. Ne pristajam na laži, prevare, zarote in strategije, omejitve in
grožnje, s prstom kazanje, na zaničevanje in razlikovanje, na iskanje krivcev
in kaznovanje, na večne zamere in uničevanje, na rušenje dobrega in pravega, na
lažno dobrodelnost in skrivenčeno naprednost. Odprtih oči zrem umiranju v
obraz, bojim se današnjega in jutrišnjega dne, izgubljam vero v sanacijo
nečesa, čemur ni videti konca. </span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;"><br /></span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;">Vojna sredi miru. </span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;">Sreča na vrvici. </span><span style="text-align: left;"> </span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;">Svoboda v zaporu. </span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;">Lahkoten korak v živem
blatu. </span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;"><br /></span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;">Zazrta v temo želim uzreti zvezdo. </span><span style="text-align: left;"> </span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;"><br /></span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;"><br /></span></div><div align="justify"><span><br /></span></div>GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-88682707093191647862020-12-30T21:53:00.001+01:002020-12-30T21:53:44.189+01:00Objeti<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><span><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-family: Georgia, serif;">Lani
sem leto zaključila z zapisom, katerega zadnji stavek se glasi »<span style="background: white;">Ko močno objamemo in smo objeti še
močneje.«. Če kaj, potem je bilo leto 2020 leto z najmanj objemi, vsaj
tistimi pravimi, ki za hip združijo v eno. Leto, ki je v dom prineslo službo, nekaj,
kar se že vse življenje trudim ločevati, naenkrat pa ni bilo izbire in ker imam
službo, kakršno imam, je preteklih skoraj deset mesecev moje življenje služba
in moja služba moje življenje. Brez delovnika, vseskozi v službi enoumja in
norosti, z večnimi poskusi ustaviti, spremeniti, izboljšati, prepričati v
drugače, kričati, se jeziti, a vse brez uspeha. V preži, brez upanja, da bo
kmalu drugače, z ubito dušo in polomljenimi krili, v večno enakem in s tako
malo radosti, da se ne počutiš ravno mrtvega, živega pa tudi ne. Zapor, ki mu
ni videti konca. Ves svet, ujet v kvadraturo bivališča, z očmi, večno
fiksiranimi na zaslon računalnika. Moja obzorja se odprejo in razprejo na tujem,
kjer tavam, raziskujem, občudujem, se navdušujem, kjer zamenjam jezik, kjer
mislim druge in drugačne misli ter čutim s celim telesom. Le trikrat letos se
je zgodilo – Porto tik pred to nor</span><span style="background: white; color: #333333;">ostjo, julija, ko se je Francija za kratek
čas odprla in je Pariz pričakal z odprtimi rokami, in septembra, ko je bil London še bolj prijazen kot sicer.<o:p></o:p></span></span></p>
<p class="MsoNormal" style="color: #00c9ff; text-align: justify;"><span style="background: white; color: #333333; font-family: "Georgia","serif";">Še dobro, da gre leto h koncu, ga vsaj ne bom
več enačila z negativo, ki se je zalezla v naša življenja. No, nekaj izjem
najbrž obstaja, ki jih leto ni zaznamovalo na opisan način, ki ne razumejo ali
nočejo razumeti, da nekateri niti na sprehod ne moremo po lastni volji (če
stvar prikažem brutalno plastično). Za povrh sem se v delčkih dni, ki so to
dopuščali, selila. Misija uspešna, a z napako. Pismoljubki manjka poštni
nabiralnik. Pošta nosi le k hišam s hišnimi številkami in ker je najina kočica nima,
sem ostala brez radosti odpiranja čarobne škatlice (pa tudi drugi dostavljavci
najine doline še niso umestili na svoj zemljevid morebitnih strank) ...<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="color: #00c9ff; text-align: justify;"><span style="background: white; color: #333333; font-family: "Georgia","serif";"><o:p> </o:p></span></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhYzP-FTwyx6xKi_am2Hqmn4bQRQbDqtyva5a6UHwy2gFFVoIDvVq1AusM6hZRNTPubSGdA0tkavIIDLNFtFmNnhbdWoTKNI91Ct9erixtOXXs-l8U7LK5XhbQT0qIJagBGn3hJ7dj3NwGb/s776/134052050_496196251347306_4273055411160128004_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="623" data-original-width="776" height="321" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhYzP-FTwyx6xKi_am2Hqmn4bQRQbDqtyva5a6UHwy2gFFVoIDvVq1AusM6hZRNTPubSGdA0tkavIIDLNFtFmNnhbdWoTKNI91Ct9erixtOXXs-l8U7LK5XhbQT0qIJagBGn3hJ7dj3NwGb/w400-h321/134052050_496196251347306_4273055411160128004_n.jpg" width="400" /></a></div><br /><p></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: center;"><span style="background: white; font-family: Georgia, serif;"><span style="color: #cc0000;">Da bi kmalu močno objeli in bili objeti še
močneje, nam želim.<o:p></o:p></span></span></p><br /></span></div>GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-80647410380051668602020-12-08T15:12:00.002+01:002020-12-09T15:20:03.429+01:00Mačja<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><p class="MsoNormal">Danes je srcebolja dan, vsaj mojega. Moj ljubi mačkon, ki se
je pred dosti leti odločil, da je najina hiša tista, v kateri oziroma pri
kateri želi prebivati, ostaja pri svoji izbiri. </p><p class="MsoNormal">Vsi so govorili, da je maček bitje, ki je vezano na dom in
ne na človeka, a nisem hotela verjeti. V novi dom sem ga prinesla in čeprav je
bilo v hiši vse v redu, je, čim so se vrata odprla, odšel. Sledila sem mu in
začudena opazovala trenutke čudovite divje nravi: šel je počasi navkreber,
postal, vohljal, iztegoval vrat, obračal ušesa v vse smeri. Malo naprej se je
povzpel na najvišji kamen, pogledoval okoli, potem pa šel še višje, dokler ni
švignil skozi vinograde stranstranstran.</p><p class="MsoNormal">Novi dom je od prejšnjega blizu in daleč. Ker tu še ni bil,
sem mislila, da predaleč. Očitno zanj ne, saj je bil kmalu viden pri prejšnjem
domu. In vendar sem hodila ponj in vsakokrat se je vrnil tja. Misleč, da mu
morda manjka spomin na pot v to smer, saj je bil vedno pripeljan, sem ga šla
včeraj iskat po zgornji poti, tisti isti, ki si jo je sam izbral, ko je šel od
tu. Če me je kdo opazoval, si je najbrž mislil, da ta ni pri pravi, ta nora
gospa leti, kot bi ji gorelo pod nogami in dirka doldoldol, po cesti, čez
travnike, navzdol do novega doma. Maček je v naročju norel in spuščal nenavadne
zvoke, take, ki so mi trgali srce in ogenj za ritjo le še dodatno podžigali, da
bi le bila hitro na cilju, ker tam, sem upala, bo vse v redu. </p><p class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt;">
</p><p class="MsoNormal">V hiši je ostal dvanajst ur, predel, smrčal, spal, jedel,
pil, se crkljal. Dokler ni prišel čas, da se odpravi. Ne v prejšnji ne v tej
hiši nima notranjega stranišča, vedno je bil zunanji maček, ki je bil v hiši
le, kadar sva bila doma, zvečer pa, ko sva se odpravila spat, je bil čas za
spanje tudi zanj – na kozolcu. In je šel. In ga ni. Tu. Najbrž je tam. Spet bi
šla in ga prinesla ali pripeljala, a ne grem. Morda pride, si mislim. Še vedno
slišim tisti nenavaden zvok v mojem naročju in ta me odvrača od nasilne
preselitve. Še dobro, da ni daleč. In še bolje, da v tisti hiši, ko je v njej
luč, topla škatla čaka tudi nanj. Za malo zelenooko kepo, ki diši po senu.</p></div><div align="justify"><span><br /></span></div><div align="justify"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi_E0RXeggCZA-qwPqrookXTTWmhupWftk7HdGmSG3HvCj8cKTCKmUvyAXqAD-NXPGU6Klbye7Iv7Cfr5ACwtpwJoWdcHhprzcBI-nXC7p1qhwjGadPXlP_ZMC1NMUCUINRK2Ban6G216I5/s823/IMG_0239.JPG" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="640" data-original-width="823" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi_E0RXeggCZA-qwPqrookXTTWmhupWftk7HdGmSG3HvCj8cKTCKmUvyAXqAD-NXPGU6Klbye7Iv7Cfr5ACwtpwJoWdcHhprzcBI-nXC7p1qhwjGadPXlP_ZMC1NMUCUINRK2Ban6G216I5/s320/IMG_0239.JPG" width="320" /></a></div><br /><span><br /></span></div>GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-80614007005241072102020-08-08T17:23:00.009+02:002020-08-09T07:29:24.562+02:00Ni bilo namenjeno<div align="justify"><span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
</div><div align="justify"><span style="text-align: left;"><br /></span></div><div align="justify"><span style="text-align: left;">To ni zapis o otrocih, niti ne o tem, zakaj jih nekdo ima in
drugi ne. Niti ne o tem, zakaj se ljudje odločajo za otroke. Še manj o tem,
otroci da ali ne. Gre za spletanje razmišljanj nekega vročega poletnega
popoldneva o tem, katero plat pojma »imeti otroka«, če bi me že vlekli za ta
sladke, (edino!) pogrešam.</span></div><div align="justify"><span>
<p class="MsoNormal">Jezik. Doživljanje in odkrivanje sveta, sporočanje misli,
brzdanje domišljije, ubesedovanje zapletenih procesov v nas. Vse to sporočamo z
jezikom. In prav čudovito bi bilo malemu bitju, ki počasi raste v samosvojega
posameznika z mnenji in voljo, pomagati zgraditi jezikovno palačo. Od prvih
zvokov, posnemanj, do opredmetenj in osmišljanj. Vse tisto, kar se v mali glavi
šele riše in kaže, spremeniti v črkovne povezave. Ker čisto zlahka bi »palačinka«
lahko bila »čalapinka« in to ostala za vedno. Ali pa »klobuk« nekaj povsem
drugega, na primer »klop«. In se potem veseliti vseh tistih nadgradenj osnovnih
izrazov v bogatejša, lepša in natančnejša sporočila. Da bi znalo dete razumeti Levstikovega
Krpana, ko ta reče: »Deske si bom znesel na dvorišče in, ako jih bo premalo,
potlej bo pa drevje zapelo!«. Ali pa Piko, ko se hvalisa: »Zmeraj uganja take.
Tudi v Surabiji mi je enkrat ušel in se udinjal kot gospodinjski pomočnik pri
neki stari vdovi.«. Pa Gregorčiča ‒ »Kaj trudno lezeš in počasi, zakaj so tožni
tvoji glasi?«. </p>
<p class="MsoNormal">Ko se rodimo v določen jezik, ta sčasoma postane del nas.
Govorica doma brez velikih pretresov postane naša, s širjenjem socialnega kroga
pa usvojimo tudi govorico ljudi, ki bivajo v bližini. Kakšen potencial nam je
dan! In potem preprosto kopiramo, kar slišimo. Kakšna neznosna izguba! Že ko
bi ga nosila, bi mu pripovedovala o svetu, ki ga čaka, o okusih, ki jih že
takrat okuša, o smehu in žalosti, ki bi jih prav gotovo že takrat znal ločiti,
in potem, ko bi že bil, a še ne mogel razvozlati tiste gmote v ustih, poslušal in
opazoval in pomnil, na koncu pa <span style="text-align: left;">‒ spregovoril</span><span style="text-align: left;">. Predstavljam si, da so možgani otrok kot kramp in lopata,
ki se iz dneva v dan razvijata v nepredstavljivo zmogljivo tehnologijo, ki jim
kmalu omogoči premikanje, dvig na dve okončini, hojo, interakcijo z drugimi,
čustvovanje, upiranje, oblikovanje svojih mnenj. In v vsem tem jezik odigra
vlogo ključnega orodja.</span></p>
<p class="MsoNormal">Seveda vem, da zunanja vloga ni bistvena za razvoj govornih
zmožnosti otroka. Prav enako se razvija otrok, ki je rojen gluhim ali gluhonemim
staršem ali pa staršem, ki jim ni dosti mar za lepote jezika. Če je le okrog
njega tudi jezik slišečih, pa tudi televizija, radio, knjige, bo vse v redu. </p>
<p class="MsoNormal">Govorim o čudežu, ki je enak temu, da je človek sposoben
narediti človeka, bitje, ki ima toliko in toliko prstov in nos in usta in oči
in še in še. Da lahko čistemu in praznemu umu damo besednjak, ki mu omogoča, da
vse, kar bi bilo morda fizično, na primer klofuta, izrazi s pomočjo jezika, na
primer »Pusti me pri miru!«. Govorim o enkratni priložnosti na prazen list
papirja napisati čudoviti verz. <span style="mso-spacerun: yes;"> </span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span><span style="mso-spacerun: yes;"> </span></p><br /></span></div>GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-15780496081685563722020-07-14T18:07:00.000+02:002020-07-14T18:07:16.724+02:00Še je mogoče<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
<br />
<span style="color: #444444; font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"><br /></span>
<span style="color: #444444; font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;">Pobegniti se ne da. Pobeg ni opcija in vendar je edino, kar
ohranja pri razumu. Naj bo v knjige, naj bo daleč od novic, naj bo stran od
ljudi, naj bo ven iz oklepa matere domovine, naj bo v množice ali trgovine, na vršace in obale. Štirje meseci so mimo in še vedno
delam od doma. Gre za norost z več vidikov, najbolj pa tega, da delovni dan
traja ves dan. Naenkrat ni pravic, nič, za kar so se borili pred več kot sto
leti, ne šteje. Telefon je prevezan in torej si dosegljiv, če nisi pred računalnikom,
zadostuje sms, ki te tja napoti. Vsi hočejo takoj, zdaj, včeraj. Vsaka minuta,
ki mine, je minuta prepozno. Brez premisleka in odločno. Ni virus ta, ki mi
krade življenje, to je oblast, ki mi narekuje ravnanje, ki je nesprejemljivo. Stanje,
ki spominja na vojno, trenutni oblasti ustreza. Teror je, neizbežno, tu.
Kakorkoli pogledam na svoj vsakdan, je videti sprevrženo. </span><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhwhsu9OJUoaZzYFvACTqpLgAVSuDRz8i2MmpFftZnx8-bvcGlpz27IsZdrPsjHgjYMsvhvfMm5C4rFifVr6dzWxiPAON13bkZVwPoseYS5GqAKTJklMojJEC_d8gTGa2jqcb5GjKDQAKfG/s1600/IMG_9636.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1213" data-original-width="1600" height="302" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhwhsu9OJUoaZzYFvACTqpLgAVSuDRz8i2MmpFftZnx8-bvcGlpz27IsZdrPsjHgjYMsvhvfMm5C4rFifVr6dzWxiPAON13bkZVwPoseYS5GqAKTJklMojJEC_d8gTGa2jqcb5GjKDQAKfG/s400/IMG_9636.JPG" width="400" /></a></div>
<span style="color: #00c9ff;"></span><br />
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Za pet dni (tri
delovne) mi je uspelo pobegniti daleč stran. Občutek je bil enak tistemu, ko si
pod vodo in ti zmanjkuje zraka, nato pa končno gladina morja in ... vdih. Čarobnosti
na pretek. Praznosti in drugačnosti tudi, a vendarle<span style="font-size: 11pt;"> – </span>dihanje. Občutek, da si kljub vsemu še vedno živ. Da
hodiš in gledaš in vidiš in se nasmeješ. Da ni dan enak dnevu, zajtrk zajtrku, večer večeru. Da vdanost nenadoma izgubi moč in si drzneš upati na normalnost. Toda ob vrnitvi je bilo naslednji trenutek
kot prebujanje iz lepih sanj, prav takih, ko si rečeš "da bi le trajale, samo še malo", "da
bi bilo vse res" in jih podaljšuješ, čeprav budnost žgečka z vseh strani in
zvoki novega dneva nepreklicno naznanjajo, da so bile le sanje, ki jih je vzel
nov dan. B</span><span style="color: #444444; font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;">rezvoljnost, ki se je tiho naselila in, prasica!, nima namena jemati slovesa še dolgo, dolgo, pa spet zateguje svoje roke okoli vratu in srca.</span></span></div>
</div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-38436067701095347532020-05-25T20:08:00.000+02:002020-05-26T12:15:40.576+02:00Negibnost<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span><br />
<span style="color: #00c9ff;"></span><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<span style="color: #00c9ff;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgFZj59vf_891GTGAC98KRxTwEPefy-nSjMKIFOddw0nEviPJiL53Uq4ss4hljxNkh_lEO0qzOHoZWeNRsJtOeZPT4OZO6UAGKWbrCKlfMaa2jIvGuq0vbHKOUWpv6MXa52BSPPLX3PvNjV/s1600/93773632_586713581932029_2663900942188937216_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1219" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgFZj59vf_891GTGAC98KRxTwEPefy-nSjMKIFOddw0nEviPJiL53Uq4ss4hljxNkh_lEO0qzOHoZWeNRsJtOeZPT4OZO6UAGKWbrCKlfMaa2jIvGuq0vbHKOUWpv6MXa52BSPPLX3PvNjV/s400/93773632_586713581932029_2663900942188937216_n.jpg" width="303" /></a></span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="color: #444444; font-family: "georgia" , serif; font-size: 10pt;">Pred skoraj mesecem dni je norveška predsednica vlade mladim
namenila </span><a href="https://www.regjeringen.no/en/aktuelt/to-our-youth/id2700424/" style="font-family: Georgia, serif; font-size: 10pt;" target="_blank">zahvalni govor</a><span style="color: #444444; font-family: "georgia" , serif; font-size: 10pt;">, ki mi vsakokrat zvabi solze v oči in želim si biti to
mlado bitje, ki zamuja zmenke, zmage, plese, …, življenje.</span></span><br />
<span style="color: #00c9ff;"><span style="color: #444444; font-family: "georgia" , serif; font-size: 10pt;"><br /></span></span></div>
<span style="color: #00c9ff;">
</span>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="font-family: "georgia" , "serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><span style="color: #444444;">V resnici si ne želim biti to mlado bitje, saj bi to
pomenilo, da bi se vse, kar je za mano in me dela človeka, kakršen sem,
šele moralo zgoditi in veliko tega ne bi rada podoživela. A te besede, namenjene
drugim, ki pa so vendarle le sotrpini v isti zgodbi, so me tudi zabolele. Seveda si želim besed, ki bi sedle tako toplo
in srčno na moje srce, kot so sedle te na vsa naša srca, a želim si, da bi se
nekdo zahvalil tudi nam, ki že davno nismo več stari 14 ali 18 ali 22. Tudi mi imamo
svoje sanje, želje in hrepenenja, ki čakajo. Desetletja pozneje človek ne usahne,
desetletja pozneje človek šele uvidi razsežnosti<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>vse lepote, ki se mu ponuja. </span></span></span></div>
<span style="color: #00c9ff;">
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , "serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #444444;"><span style="font-family: "georgia" , "serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Tri mesece življenja,
četrt leta, smo statični, v stalni pripravljenosti v službi, četudi delamo
doma, dom je postal pisarna, vsi načrti potepanj in odkrivanj lepot po širnem svetu ali soseski so izpuhteli. Živimo brez objemov, brez druženj, na
istem mestu, kot bi nekdo čez noč zgradil dolg in visok zid, ki ga ni moč preplezati. </span><span style="font-family: "georgia" , serif; font-size: 10pt;">Tu sem, zaprta v zlato kletko,
zafrustrirana zrem v omaro z oblačili in jočem za sezono, ki bo mimo, ne da bi si
enkrat samkrat nadela svojo najljubšo pomladno obleko. Zimsko obutev že
nadomeščam s sandali, ker, če bo le sonce grelo močneje, bodo morda prišle na
vrsto. In vse poletne obleke že tudi kričijo po tem, da jih dam na hitro
pranje, posušim na svežem zraku in zlikane postrojim, kjer bodo čakale na svoj
dan. Banalnosti, vem. Nepomembno, vem. Le da je prekleto pomembno!</span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , serif; font-size: 10pt;"><span style="color: #444444;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , serif; font-size: 10pt;"><span style="color: #444444;">Vem, svet je poln bede in bolečine, otrok in odraslih, ki živijo življenja,
kakršna živijo, brez vsega in s še manj kot nič, morda srečni, da so. Ne
govorim o njih. Govorim o nesreči, ki je neoprijemljiva, a je čez noč spremenila
vse, na kar smo bili navajeni, ne da bi se smelo ali moglo dvomiti o
smiselnosti vsega. Vse, kar delam, je konstantno pritiskanje tipke F9, ažurno
odzivanje na karkoli mi je odrejeno, opazovanje, kako še en dan mineva in da
kljub temu, da je narava dva koraka stran, ždim pred ekranom in gledam, kako
dan ugaša, roža dobiva liste, potem popke, nato ogromne cvetove, moje nosnice
pa si le predstavljajo pozabljeni omamni vonj not, ki pobožajo globoko v srce.
Občutek krivde je vseprisoten ter ves čas trka in kljuva in ne pusti dihati. Vsa
banalnost življenja (zakaj živimo?) v oprijemljivi obliki. Če je to vse, nočem nič! Ta ujetost, ta
brezizhodnost, ta odsotnost svobode. Ko besede spodletijo in ti spodletiš kot
človek.</span></span></div>
</span></div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-59374403887143466282020-04-29T13:14:00.002+02:002020-04-29T13:14:30.897+02:00Kmalu. Upam.<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
<br />
<span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"><br /></span>
<span style="color: #444444;"><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;">Objem. Kdo bi si mislil, da bo ta prisotnost bližine, s katero
sem zaključila </span><a href="http://golahrepenenja.blogspot.com/2019/12/smisel.html" style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;" target="_blank">zapis </a><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;">ob slovesu leta 2019, postal nekaj, kar bo danes, ko to
pišem, nekaj povsem nezaslišanega. V začetku preteklega meseca sem brezskrbno
tavala po ulicah Porta, zvečer za piko na i čudovitim rečem tistega dne v rokah
nosila še tople sveže </span><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Pastel_de_nata" style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;" target="_blank">pasteis de nata</a><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;">, da razvratu, imenovanem svoboda, dam še
zadnji prhut razprtih kril.</span></span><br />
<span style="color: #00c9ff;"></span><br />
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Kmalu zatem je udarilo silovito in ukazovalno. Ostala sem
doma, tako kot mnogi, obsojena na službodomovanje. Razkošje časa, ki se je
ponudilo mnogim, je v mojem primeru pomenilo kletko stalne pripravljenosti pod
novo trdo roko, ki je zahtevala nenehno odzivnost. Razkošje časa se je
demonstriralo kot zapovedana norost, ki ji ni bilo videti konca. Strah pred
virusom je bil videti neznaten v primerjavi s strahom pred prihodnostjo. Ta se
je risala črno. Misli o odpovedi, misli o nemoči, misli o tem, da je vse, kar
storim, zgolj žvižg v gluho noč. Gluh dan. Ker nenadoma je bilo vse tiho. Dnevi
so se vrstili, dihanje je bilo vdih-vdih-vdih-izdih. Še malo in bi bil le še
izdih. </span><span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Vendar pa je bil pretekli teden prav poetično miren, vsaj glede na
torturo, ki je vztrajala od prvih dni marca. </span><span style="color: #444444; font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;">In okovi, čeprav niso nehali popuščati, so se vendarle
razrahljali. Sestradana duša svobodnega bitja je našla milimetre v obroču železnega
prijema. Ljudje so stresli s sebe sprejemanje in se zavedli sebe.</span></span></div>
<span style="color: #00c9ff;">
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Kdor misli in govori, da bo po vsem tem drugače, da bodo
ljudje boljši in njihova dejanja premišljena, se globoko moti. Dolgotrajno
zapiranje in odtujevanje, omejevanje in zastraševanje, bo po tem sprostilo
divjake v posameznikih. Kolektivno morda doživljamo ta čas kot čas priložnosti,
individualno pa vsakdo naveličan čaka, da znova živi vse zmote časa pred tem.
Komaj čakam, da bom lahko kam odpotovala, za začetek bi zadostovalo prestopiti
meje občine. Vse življenjske vloge so na kvadraturi, ki ji rečemo dom, odprte
istočasno, in vendar vanje ne bi smeli spustiti ne službe, ne šole, ne muzejev
in ne gledališč. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Kako radostna je bila moja duša, ko sem smela priti za pol
dneva v službo in se sprehoditi čez sončno izpraznjeno mesto. Lepoto in bolečino sem ugrabila zase, samo zase! Ker to so danosti, tako kot sta spanec in hrana, ki bi morale biti samoumevne. Radost, tista prava,
pride, ko se hranimo z dotiki, pogledi, pesmijo in vandrajočim korakom. Kmalu.
Upam.</span></div>
</span></div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-15889986810469962232019-12-30T11:41:00.000+01:002019-12-30T11:41:09.603+01:00Smisel<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span><br />
<br />
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"><span>Ulične svetilke se bodo vsak večer prižgale malo pozneje in v nas se bo znova zbudil tisti žarek, ki nas iz dneva v dan žene naprej v to zgodbo, ki ji rečemo življenje. Nikoli si nisem predstavljala, da bo osmišljanje bivanja, preprosto tega, da smo, tako prazno. Ja, prazno in nekako brez pomena. Kot majhna sem si risala svet v barvah neskončnih prostranstev, vlog, ki jih bom odigrala, sanj, ki jih bom odsanjala, čudovitosti, ki jih bom doživela. Svet odraslosti je vse to, a je obenem tudi <span> </span><span> </span>soočenje z resnico, da to, da smo, mine vse prehitro. Težave, s katerimi se borimo, radosti, ki nas zalijejo s solzami sreče in vsemogočnosti, razočaranja, ki bi se jim na vsak način radi izognili, a nas čez leta opozorijo, da je dobro, da so se zgodila, saj so nas okrušila ravno prav za vse tisto, kar je sledilo, zlasti pa ljudje, ki vstopajo v naš balon <span> </span>razmišljanj in hotenj in navdušenosti, zaradi katerih postajamo boljši ljudje, radovednejši prijatelji in bolj strastni ljubimci, so tisto, kar v odsotnosti smisla osmisli vsak izdih in vdih. Da je treba sebe osrečevati z drugimi in sebe podariti drugim, čas, ki ga nikoli ni ali pa si ga sami odmerimo, začiniti s smehom, s poslušanjem, z občudovanjem tistih, ki znajo povzročiti srčno aritmijo. Ko srce pospešeno bije in je srečno, da je prsni koš naenkrat premajhen za vse te lepote in ohe in ahe, ki se kotrljajo z jezika do ušes drugih. Ko oči zalijejo solze od silne lepote in preproste dobrote. Ko se premikamo v ritmu plesa snežink, piša vetra ali kar tako, brez pravega razloga. Ko močno objamemo in smo objeti še močneje. </span></span></span><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg7eznaOL1jTEHKomBPcYcXQlpb0q5olwL6b3wDUv66uQr_5v35ZzeeTJynLDSdvbaoMiUch5dooIt9ewe_QxR2-e4yZvgXk01XdfY0fCS1WRRarTegKqYscPwdZ-6umsUmc7lKzIvFiVJc/s1600/73239245_1457224664425313_1009420252041183232_o.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1000" data-original-width="1000" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg7eznaOL1jTEHKomBPcYcXQlpb0q5olwL6b3wDUv66uQr_5v35ZzeeTJynLDSdvbaoMiUch5dooIt9ewe_QxR2-e4yZvgXk01XdfY0fCS1WRRarTegKqYscPwdZ-6umsUmc7lKzIvFiVJc/s320/73239245_1457224664425313_1009420252041183232_o.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
<span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"><span style="font-size: small;"> <a href="http://www.medianox.org/janja-kosi-webnox" target="_blank">Ilustracija</a></span></span><br />
<br />
</div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-36161490352796491852019-10-13T20:31:00.001+02:002019-10-13T20:31:27.490+02:00Sem še, četudi v tvojem spominu bledim …?<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span><br />
<span style="color: #00c9ff;"></span><br />
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="background: white; color: #444444; font-family: "Georgia","serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Živeti za danes in jutri. Ne
gledati nazaj. Mantra, ki jo ponavljajo tisti, ki ne želijo biti ujetniki preživetega
in predihanega, ki neobremenjeni s preteklimi dejanji smelo zrejo dnevu v oči. In
vendar je vse, kar delamo, mislimo, načrtujemo danes, posledica tistega včeraj.
Vse je spomin neke ideje ali hotenja, ki se uresničuje danes ali morda jutri.<o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="background: white; color: #444444; font-family: "Georgia","serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<span style="color: #00c9ff;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh32pTShQ8arAvXiG2H5uka3eOqUGj5fhoZcLzjz-zA0Wvmmf-MQg85cTaTUVSqWJZ6aX2XddSrpn7sMLPpYU4LT-l0yk2_9mOGu7biPx7e4i8LLdd2E7hi248r4Ck9ziq4QnRLUau8-vLG/s1600/72782886_2407481776206126_4467885582734852096_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1216" data-original-width="1600" height="243" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh32pTShQ8arAvXiG2H5uka3eOqUGj5fhoZcLzjz-zA0Wvmmf-MQg85cTaTUVSqWJZ6aX2XddSrpn7sMLPpYU4LT-l0yk2_9mOGu7biPx7e4i8LLdd2E7hi248r4Ck9ziq4QnRLUau8-vLG/s320/72782886_2407481776206126_4467885582734852096_n.jpg" width="320" /></a></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="background: white; color: #444444; font-family: "Georgia","serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></span></div>
<span style="color: #00c9ff;">
<div class="MsoNormal">
<span style="background: white; color: #444444; font-family: "Georgia","serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Koliko je naš spomin še naš
spomin? Je le odraz družbenih omrežij, digitalne sledi, ki jo puščamo za sabo
in vanjo redno kukamo? Koliko telefonskih številk, naslovov ali elektronskih
naslovov znamo na pamet? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="background: white; color: #444444; font-family: "Georgia","serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="background: white; color: #444444; font-family: "Georgia","serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">. . .</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="background: white; color: #444444; font-family: "Georgia","serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="background: white; color: #444444; font-family: "Georgia","serif"; font-size: 10.0pt; line-height: 115%;">Si pozabil na moj rojstni
dan, ker sem ga izbrisala iz javno dostopnih podatkov na fb ...?<o:p></o:p></span></div>
</span></div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-60836581210455036712019-04-28T20:59:00.000+02:002019-04-28T20:59:09.276+02:00"… bila sem globoko nesrečna, a bila sem tam, kjer sem morala biti, bila sem nikjer …"<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
<br />
<span style="color: #444444;"><span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></span>
<span style="color: #444444;"><span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Po ogledu gledališke predstave "Mazohistka" v režiji Nejca
Gazvode prejšnji mesec sem si morala
kupiti tudi knjigo, ki je predloga predstavi. Besedilo je namreč prelepo,
izvedba enako. Ko sem brala roman, so besede odzvanjale v glasovih igralcev. Neverjetno, na začetku tuje, potem pa sem se prepustila glasovom v svoji glavi. Navadno si vizualiziramo knjige – junake oblačimo, vidimo jih,
kako se gibljejo, slišimo, kako govorijo. Tisoče in tisoče vizualizacij iste
knjige. Tokrat pred predstavo zanalašč nisem brala knjige niti me ni pretirano zanimala
zgodba. Dovolj je bilo vedeti, da gre za preplet odličnosti (<a href="http://www.antonpodbevsekteater.si/si/" target="_blank">APT</a> + N. G. + K. P.).
Običajno smo razočarani v eno ali drugo smer – film/predstava ne dosega knjižne
predloge ali (manj pogosto) knjiga te pusti hladnega, njena prevedba pa povsem navduši. Tokrat je navdušujoče oboje. Katja
Perat piše lepo, ravno prava uravnoteženost med pomenom in obsegom </span><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;">–</span><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"> brez
odvečnosti, brez davljenja, brez šopirjenja. Ker zmore. Ker zna. Ker začara. </span><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"> </span><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"> </span><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"> </span><span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"> </span></span><br />
<span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"><span style="color: #444444;"><br /></span></span>
<span style="font-family: Georgia, "Times New Roman", serif;"><span style="color: #444444;">"Ničesar nisem počela v Trstu, samo sedela sem in pila kavo,
pogosto zaprtih oči, in pustila vonjem in zvokom, da se nenadzorovano zlivajo
čezme. Skozi jezikovni nered je bilo celo tiste, katerih jezik si razumel, skoraj
nemogoče razbrati, zato nisi nikogar slišal lagati. Slišal si samo življenje,
kako teče dalje, ne da bi se pri tem pustilo kaj dosti motiti, kako se tovor
nalaga na ladje in zlaga z njih, kako vozi tramvaj, kot bi vozil sam od sebe,
kako kričijo galebi, kako pada dež, kako koraki tlačijo tlakovce."</span></span><br />
<span style="color: #00c9ff;"></span><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<span style="color: #00c9ff;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjjujhZudYmavMSzx39Pfhjek2838rrw3NmyivHrUzyMv-LnLsKKGayzkyB_r2dKxITUMqT6S7vdNpDMvQ-nDyb2qhmzW4D0FBBlV2g1KvF6Ob7iJi3GmYEJJXkNZEq_UaVjlTUbUVS_Lsq/s1600/58382647_797790800591455_2517254266029080576_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="810" data-original-width="1066" height="303" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjjujhZudYmavMSzx39Pfhjek2838rrw3NmyivHrUzyMv-LnLsKKGayzkyB_r2dKxITUMqT6S7vdNpDMvQ-nDyb2qhmzW4D0FBBlV2g1KvF6Ob7iJi3GmYEJJXkNZEq_UaVjlTUbUVS_Lsq/s400/58382647_797790800591455_2517254266029080576_n.jpg" width="400" /></a></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></span></div>
<span style="color: #00c9ff;"><br /></span></div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-51109247273750012522019-01-31T14:29:00.001+01:002019-03-01T18:30:57.189+01:00Stanje duha<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span><br />
<br />
<span style="background-color: white; font-family: georgia, "times new roman", serif;">"... jaz nimam imena, vsakič moram začet na dnu. Sedim na dnu luknje in se derem v megafon. Kaj govorim, ni pomembno, noben me ne posluša. In saj veš, ko govorim navzvez, kritiziram navznoter. In takrat si že po definiciji zaverovan v svoj prav. Zagrenjena sitnoba. Medtem pa minevajo leta ...". </span><br />
<span style="background-color: white;"><br /></span>
<span style="background-color: white; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">("Moj boj, druga knjiga", K. O. Knausgaard)</span><br />
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #00c9ff;"> </span></span>
</div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-74222362277399834602018-12-01T21:36:00.000+01:002018-12-01T21:36:34.918+01:00Ubila sem<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span><br />
<span style="color: #00c9ff;"></span><br />
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #00c9ff;"><span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Nisem nalašč in ni bilo mogoče preprečiti. Pot domov in
obratno me vodi skozi gozd, kakšne tri kilometre v eno smer. V njem domujejo
razne ptice, divjad, veverice, zajci, morda tudi kakšen medved. Gozd kot vsak
drug, le da je tega človekova asfaltna nuja prečila. Vsakokrat sem previdna,
cesta tudi sicer zaradi svojega naklona terja umirjeno vožnjo, a tistega večera
sem bila bodisi prehitra bodisi prepočasna za ubogega srnjaka, ki je nenadoma
skočil vame in ga je doletela skorajda hipna smrt. Kaj storiti? Stopila sem
ven, a razen šelestenja listja v smeri, kjer je žival obležala in je najbrž v
smrtnem strahu še zadnjič hotela ubežati človeški pošasti, ni bilo ničesar
slišati. Tišina. Pokličem policijo, nato 112, vsi so prijazni, natančno opišem
dogodek, lokacijo, čakam. Čakam večnost, po uri sodeč pa so bili že čez dvajset
minut pri meni. Najprej lovec, ki je ugotovil, da gre za srnjaka in da je
mrtev, nato policija. Formalnosti opravljene, nasvidenje vsem. Sama v temi
sredi gozda še čutim srnjaka, ki sem ga pobožala in mu rekla »oprosti«, oprosti
za srečanje, oprosti za tiste, ki jim boš šel v slast, oprosti za celotno
človeštvo, ki vam krade življenjski prostor. Teža smrti se mi je zataknila v
grlu, vse solze tega sveta pa so premalo za vsako nedolžno bitje, ki želi le ... na
drugo stran.</span></span></div>
<span style="color: #00c9ff;">
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: #444444; font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Ubila sem.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
</span></div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-87765618621373148842018-09-24T19:49:00.002+02:002018-09-25T08:32:40.256+02:00Vsepovsod te iščem, nikjer te ni<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span><br />
<span style="color: #00c9ff;"> </span>
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Georgia","serif";">» … He was my
North, my South, my East and West,<br />
My working week and my Sunday rest,<br />
My noon, my midnight, my talk, my song …«</span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: center;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Georgia","serif";">(W. H. A.)</span></span></div>
<span style="color: #00c9ff; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #141823; font-size: 15px;">
</span></span>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEisemGttWoT6XEpMNIn1FeOC59HRaJ0VpqKFfyPil503wwAMJz4PVc6zm5Ix6lKNFQSvONYE3AhzQBsylpLUGr1Pml5XzL2w7myYv7IEL_VZEeRT5yzsthUtghUIJVwbRLFsHlYX-CwVevH/s1600/37543109_10217139951070839_4372944634872070144_n.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1600" data-original-width="1215" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEisemGttWoT6XEpMNIn1FeOC59HRaJ0VpqKFfyPil503wwAMJz4PVc6zm5Ix6lKNFQSvONYE3AhzQBsylpLUGr1Pml5XzL2w7myYv7IEL_VZEeRT5yzsthUtghUIJVwbRLFsHlYX-CwVevH/s400/37543109_10217139951070839_4372944634872070144_n.jpg" width="303" /></a></div>
<br />
<div style="text-align: center;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #00c9ff; font-size: small;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Clei Z. L.</span></span></span></div>
<div style="text-align: center;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #00c9ff; font-size: small;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">12. 6. 2008</span><span style="font-family: "candara" , sans-serif; font-size: 11pt;">–</span><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">24. 8. 2018</span></span></span></div>
<br />
<div style="text-align: center;">
<span style="color: #00c9ff;"><br /></span></div>
</div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-66159891980794914612017-12-19T20:23:00.001+01:002017-12-19T20:32:06.692+01:00Snidenje<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
<br />
<span style="color: #00c9ff;"></span><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<span style="color: #00c9ff;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiRcOBda_-lsvgTuZqVdH73EB330oeaVUEhGXT25MmkpCVWN9N6GsgBt1wDqAGixTUwMAQde0u8nrMu9_TA0qKNG8eyvx8fMOb6DWv_eFxbZpYAZ7CF4czoGLc9V8i_v6raPyFfMBEq7Nlo/s1600/22368666_10214622108846357_877187732_o.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="902" data-original-width="1186" height="243" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiRcOBda_-lsvgTuZqVdH73EB330oeaVUEhGXT25MmkpCVWN9N6GsgBt1wDqAGixTUwMAQde0u8nrMu9_TA0qKNG8eyvx8fMOb6DWv_eFxbZpYAZ7CF4czoGLc9V8i_v6raPyFfMBEq7Nlo/s320/22368666_10214622108846357_877187732_o.jpg" width="320" /></a></span></div>
<div class="MsoNormal" style="color: #00c9ff;">
<span style="color: #00c9ff;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: Georgia, serif; line-height: 115%;">Vprašanje, ki me, potem, ko se nekaj časa z nekom ne vidiš,
dočaka najbolj nepripravljeno, je »kaj pa ti, kaj počneš?« Vsakokrat zajamem
zrak in potem obnemim, razmišljajoč, kaj naj odgovorim. Če bi šlo zgolj za
vljudnostno vprašanje, še nekako na hitro nekaj zabrundaš, a ko vidiš
pričakujoč pogled, se ti zvrti film preteklih dni, tednov, mesecev, let, z
zemljevida tvojega življenja nenadoma izginejo vse prelomnice, ki so intimno
pomenile male poraze ali zmage, velike zadrege in male radosti, a vendarle istočasno
v tistih milisekundah preletiš profil osebe, ki sprašuje, filtriraš, kaj bi
lahko v svetu tega posameznika pomenilo kaj več kot le biti, kaj bi bilo
splošno sprejemljivo, in potem, ko opraviš vso to možgansko telovadbo,
resignirano izbereš nekaj splošnih reči, za katere veš, da tisti nekdo ve, da
ti pomenijo veliko. Nikakor pa se ob tem ne moreš znebiti občutka, da je vse
skupaj zvenelo banalno. In ob tem veš, da je tvoje življenje vse prej kot to,
banalno, namreč. Počneš tisto, kar te veseli, uživaš, se učiš, spreminjaš,
greniš in obenem postajaš mehkejši. Vprašanje pa vendarle zareže v bistvo
odnosov s soljudmi. V mojem mikrosvetu je čisto tako, kot mora biti, če mi je
to všeč ali ne, v vpraševalčevem zanimanju pa, upam, vsaj iskra radovednosti in
ne le poligon za opis bajnosti njegovega bivanja.</span></div>
</div>
<span style="color: #00c9ff;"><br /></span></div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-86492800744680194682017-08-24T15:41:00.000+02:002017-08-24T15:44:02.325+02:00Nejasnosti<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span><br />
<br />
<!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267">
<w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" Name="Default Paragraph Font"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/>
<w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/>
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Navadna tabela";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}
</style>
<![endif]--><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="font-size: small;">Maja je bil na p<b><span style="font-weight: normal;">rogramu
Ars Radia Slovenija</span></b> objavljen natečaj za najboljšo kratko
zgodbo 2017<b><span style="font-weight: normal;">. Pogoja sta bila dva – pred o</span></b>bjavo dela ne smejo biti
objavljena, dolžina pa ne presegati 6300 znakov s presledki vred.</span></span><br />
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="font-size: small;">V začetku tega meseca so bili sporočeni
<a href="http://ars.rtvslo.si/2017/08/rezultati-26-natecaja-za-najboljso-kratko-zgodbo-2017/" target="_blank">rezultati</a>. Med skoraj 300 zgodbami, ki so prispele, žirija prve nagrade ni
podelila, podelila pa je dve enakovredni drugi in tretjo, ob tem pa predlagala
za odkup še pet zgodb. V svoji obrazložitvi je žirija med drugim zapisala: </span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br />
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="font-size: small;">"[…]
med poslanimi zgodbami prevladujejo
bodisi nekakšni dnevniški zapisi bodisi osebne izpovedi ob različnih
zaostrenih življenjskih okoliščinah, polne pesimističnega pogleda na
svet, družbo, starost … Zaradi tega so tiste redke pripovedi, ki so premogle
kanček humorja, ob tem pa še solidno zgodbo, toliko bolj pritegnile žirijo."</span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br />
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="font-size: small;">Od kdaj mora biti
kratka zgodba humorna? Je bil to eden od pogojev? Ne, ni bil.</span></span><br />
<br />
</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "serif"; font-size: 10.0pt;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="font-size: small;">Vsi imamo zgodbe, ki bi jih morda drugi brali,
le ubesedimo jih ne. Dobro napisana kratka zgodba je nekje pri vrhu bralnih užitkov,
saj ponuja vse, kar ponudi daljše delo.
Nekatere nasmejejo, druge razžalostijo, spet tretje razjezijo. Vsekakor njihov
namen ni, da bi te pustile ravnodušnega. Po obsegu so sicer omejene, zgoščene,
imajo pa vse, kar imajo veliki (roman). Če se je žirija želela od krohota
valjati po tleh, bi morala to zapisati v razpisu natečaja in ne kot manjvredne na stran dajati tiste, ki jim je
umanjkal humor. No, jutri zvečer se
bomo tako lahko "nakrohotali" na Novem trgu v Ljubljani, ko bo ob 19.30 r<i><span style="font-style: normal;">azglasitev
nagrajencev.</span></i></span></span> </span></div>
</div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6027473384912953624.post-86988721647217879902017-08-01T20:53:00.001+02:002017-08-03T11:50:30.250+02:00Drobcena sreča<div align="justify">
<span style="color: #00c9ff;">. . . . . . . . . . . . . . . .</span>
<br />
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Kje sem ostala? Ja, pri jutrišnjem dnevu. Pretekli meseci
kažejo, da za mnoge ta ne pride. Da se posameznik ugasne, kot zvezda utrne, da
je zanj včeraj ali danes tisti jutrišnji dan, ki mu je bil še dan, našega
jutrišnjega pa ne vdihne več. Mnogi so odšli, morda ima ta vročina kaj opraviti
s tem ali pa se je preprosto tod okoli skoncentrirala črnina, ki očem
preživelih jemlje iskrice in jih potaplja v žalosti. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Na podobno nenavadno topel dan, pozimi leta 2008, je odšel
del mene in dobrih devet let je trajalo, da smo zaključili poglavje njegove
zapuščine. Ni šlo za nerazumne zamude ali neodzivne posameznike; ne, ko smo se
končno zbrcali, se je vse skupaj premaknilo v zgledni hitrosti. Njegovega imena
ni več vpisanega k neki zemlji, ki pravzaprav nikoli ni bila moja, naša. Čuden
občutek je, ko sredi tujosti objameš nekaj svojega, kar ima obliko in je nekoč
pilo znoj, zdaj pa že dolgo niti ne ve, čigavo je. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Nekako nenadno se vse zgodi, po nekih čudnih vezeh, brez
naključij. Tako bi o aprilu in maju lahko pisala kot o oblačku hipnega povzdignjenja
med "občudovane". Kar se je izlivalo iz mene, je prebralo drugo oko in na moje
začudenje bilo spoznano za dobro. Moja merila so visoka in verjetno zato mnogo
reči, ki bi zmogle več in bolje, kot ostati zakopane le v mojem malem območju
ugodja, nikoli ne dobijo kril. Zdaj so jih. </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">A vse mine, iz globin priplavaš na površje in ugotoviš, da je
vse točno tako kot prej. </span><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"> </span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg19yZBdhslHZTq_C46tqsyVRhJ-ONAiwX0rHVrcy7Fo-dT0JXYsYnTEURydbhL2ITCWUCr_abb7opgPJFfs5YGVTdA8JwMW3wJa4ZjuCwH4jSznOcXK2FpNQBZueCutFq_WIzVbbKYnwwH/s1600/20226336_10213886257730539_1455665821_o.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="946" data-original-width="877" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg19yZBdhslHZTq_C46tqsyVRhJ-ONAiwX0rHVrcy7Fo-dT0JXYsYnTEURydbhL2ITCWUCr_abb7opgPJFfs5YGVTdA8JwMW3wJa4ZjuCwH4jSznOcXK2FpNQBZueCutFq_WIzVbbKYnwwH/s400/20226336_10213886257730539_1455665821_o.jpg" width="370" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
</div>
GoLahttp://www.blogger.com/profile/12851950296824551718noreply@blogger.com