Ko se za hip prepustim sanjarjenju...

. . . . . . . . . . . . . . . .


Zdi se mi, da je tisti čudoviti teden samote daleč vsaj sto let... O, kako si želim poležavanja na plaži, vonja sveže pečenih rib v nosnicah, morja, ... Ampak, kot pravi A. B. -

»Zgodovina je tisto, kar sem bil, in čas je tisto, kar še bom, in vmes stojim jaz, […], in gledati hočem čim več naprej.«