13 februar 2011

Za lahko noč

. . . . . . . . . . . . . . . .

H koncu se pomika še en vikend. Brezdelja ne poznam, tako da je med siceršnjimi dnevi in tema dvema dnevoma razlika zgolj v času, ki se zdi, da se podeseteri. Skupaj s časom se poveča tudi številčnost my favourite waste of time reči – veliko dela, branje knjige, ogled (ponoven – in lahko bi znova in še in velikokrat!) trilogije Tri barve: Modra Bela Rdeča (čas jim ne jemlje njihove čudovitosti, glasba mojega Z. Preisnerja pa se je potem tako lepo ujela z deževnimi kapljami in težkimi snežinkami), ogled starin in sanjarjenja na ljubljanskem nabrežju, čaj v prijetnem lokalu, domači mousse au chocolat in še in še. Mmmmm.