25 februar 2011

Minevanja

. . . . . . . . . . . . . . . .

Slikovni sprehod skozi teden. Teden, ko se je spomin zataknil na datumu 23., ko je minilo tretje leto od dne, ko se je njegovo srce odločilo, da bo šlo tja, kamor se sanje odločijo oditi umreti.






In ravno v tem tednu je bilo govora o pravici do pogrebnine. Najverjetneje redki vedo za obstoj te pravice, saj se z njo srečamo, ko nekdo naš umre in je to ena v nizu številnih birokratskih zadev, ki jih je treba urediti. Smrt bi morala biti preprosta in očiščena formalnosti, ki itak neskončno bremenijo vsa naša dejanja. No, gre za pravico, ki je upravičencem zagotovljena, če je bila umrla oseba neposredno pred smrtjo obvezno zdravstveno zavarovana v Republiki Sloveniji za to pravico (neprekinjeno vsaj en mesec ali s prekinitvami najmanj dva meseca v zadnjem letu; ta pogoj ne velja za novorojenčke do starosti enega meseca). Višina pogrebnine znaša 80 % povprečne cene nujnih stroškov pogreba v Republiki Sloveniji (trenutno 507,12 eurov). Vemo, da marsikdo toliko niti ne zasluži in če že, potem krpa teden s tednom, životari, pri čemer ne razmišlja o tem, kako in kje se bo v prah povrnil. Če si samo za vzorec ogledate cene enega od pogrebnih podjetij, je očitno, da zgoraj navedeni znesek ne pokrije najbolj osnovnega pokopa. Na ceniku ni cene za žaro oziroma krsto, torej enega večjih stroškov, tako da ni povsem jasno, kako naj bi 507,12 eurov zadostovalo. Za raztros na kup anonimnežev? Sama se dam takoj raztresti, a dvomim, da mi bo država dovolila zadnjič leči na tisto mehko travo tistega hriba... V glavnem, naj vas tale morebitna morbidnost ne odvrne od pozornosti do te pravice, ker, če se vrnem na začetek tega zapisa, govori se, kako da ne sodi v okvir pravic iz zdravstvenega zavarovanja in vemo kaj se zgodi, ko se nekdo začne otepati določenih zadev, še posebej takšnih, ki bremenijo državni proračun...