. . . . . . . . . . . . . . . .
Lahko bi pisala o lipi, ki brenči kot raketa pred poletom v
vsemir. Ali debelih rdečih češnjah, ki se kot sok zlivajo v usta. Ali o domači
borovničevi marmeladi, ki se mesnato maže na dišeče maslo. Ali o ovčkah, ki
bosta zdaj zdaj počili od vsega dobrega. Ali o dopustu na domači terasi, ki je
čisto podoben tistemu morskemu, a vem, da ni, ker tu ni morja. Ali o knjigah,
ki sem ju prebrala in sta čudežno prepleteni. Ali o vetru, ki obrne listje na
drevju in črnem oblaku, ki se grozeče pripodi, poln obeta poletnega dežja,
potem pa odvihra proč in pusti soncu še in še prostora. Ali o štirinožcu, ki je
prava sončnica in se tukajle na svojem oblaku valja pod žgočim soncem ves ljubi
dan. Ali o pirinih palačinkah, pokapanih z limoninim sokom in malce rjavega sladkorja. Ali o preprostem sončnem pobožljaju na odkritem delu kože. Morda o
sivkah, ki omamno dišijo. Lahko bi... A vas vseeno raje prepustim domišljiji o
vsem tem. In še čem.
