12 april 2011

Vonj po ribah

. . . . . . . . . . . . . . . .



Potem, ko garaš in se solze sreče grenko zlijejo s solzami žalosti, ko imaš vsega dovolj, ker si ujet v trenutek, ki traja večno (vsaj tako se ti zdi, ker trenutek ni prijeten), se vendarle vse skupaj premakne in pod prašno plastjo dolgoletnega spanja odkriješ reči, ki so v grdem lepe. In če delovnima dnevoma sledi dan brezdanjega uživanja, potem je vredno pretakati tudi slano bolečino.