28 avgust 2009

Nisem in RES nočem biti ovca!

. . . . . . . . . . . . . . . .

Nimam črednega nagona. Raje sama in čez neskončne strmine kot v korak z množico. In četudi pogosto jezna nase zaradi tega, sem si vseeno taka všeč. Čeprav bi bilo pogosto enostavneje, lažje in hitreje, se vseeno napotim po svoji, nevidno začrtani poti. Ker hočem biti boljša. Ker moraš biti boljši. Tooooooooooooliko negativne energije se je danes naselilo v meni, da se še vedno poskušam zbezati na površje. Bila sem dovzetna in ranljivost so opazili ... Seveda se jih ni dotaknilo, ker jih karkoli človeškega niti oplaziti ne more. Čeprav si tega ne zaslužijo, so me vendarle prizadeli. Zato sem se obdala z ljubimi rečmi, ljube ljudi pa sem danes poslala malo ''stran''. Zato, da imam prostor za ''centriranje''. Ko bo še vročina malo popustila, bom končno globoko zadihala. In jutri se bom obdala z dvema sončkoma, proti večeru še s tretjim, pojutrišnjem pa mi trije k valovanju in, če parafraziram Z., ''z luknjo v sandalu'' na ''piknik z mravljico''. To je prava bit življenja!