10 september 2009

Silba

. . . . . . . . . . . . . . . .

Bila sem prvič in pričakovala več. Kar pa ne pomeni, da otoček ni čaroben in v septembrskih dneh čudovito prazen, še vedno topel in ves samo TVOJ. Poseben. A daleč od predstav, ki sem si jih ustvarila v glavi in ki so risale nostalgično pokrajino, ozke kamnite poti, majhne, prav tako kamnite hiške… Nepopravljiv romantik je bil prav kmalu postavljen na realna tla. Štirinožka je bila, žal, podvržena ''vrvica režimu'', česar ni vajena in je bila zato še toliko bolj na preži (mačke pač niso njene prijateljice...), ampak se je hitro navadila in Silbo vzela za svojo. Tako je teden minil lenobno ter v vsakodnevnem opazovanju prihajanja in odhajanja veličastnega Bartola.