24 avgust 2017

Nejasnosti

. . . . . . . . . . . . . . . .

Maja je bil na programu Ars Radia Slovenija objavljen natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2017. Pogoja sta bila dva – pred objavo dela ne smejo biti objavljena, dolžina pa ne presegati 6300 znakov s presledki vred.

V začetku tega meseca so bili sporočeni rezultati. Med skoraj 300 zgodbami, ki so prispele, žirija prve nagrade ni podelila, podelila pa je dve enakovredni drugi in tretjo, ob tem pa predlagala za odkup še pet zgodb. V svoji obrazložitvi je žirija med drugim zapisala: 

"[…] med poslanimi zgodbami prevladujejo bodisi nekakšni dnevniški zapisi bodisi osebne izpovedi ob različnih zaostrenih življenjskih okoliščinah, polne pesimističnega  pogleda na svet, družbo, starost … Zaradi tega so tiste redke pripovedi, ki so premogle kanček humorja, ob tem pa še solidno zgodbo, toliko bolj pritegnile žirijo."

Od kdaj mora biti kratka zgodba humorna? Je bil to eden od pogojev? Ne, ni bil.

Vsi imamo zgodbe, ki bi jih morda drugi brali, le ubesedimo jih ne. Dobro napisana kratka zgodba je nekje pri vrhu bralnih užitkov, saj ponuja vse, kar ponudi daljše delo. Nekatere nasmejejo, druge razžalostijo, spet tretje razjezijo. Vsekakor njihov namen ni, da bi te pustile ravnodušnega. Po obsegu so sicer omejene, zgoščene, imajo pa vse, kar imajo veliki (roman). Če se je žirija želela od krohota valjati po tleh, bi morala to zapisati v razpisu natečaja in ne kot manjvredne na stran dajati tiste, ki jim je umanjkal humor. No, jutri zvečer se bomo tako lahko "nakrohotali" na Novem trgu v Ljubljani, ko bo ob 19.30 razglasitev nagrajencev.