. . . . . . . . . . . . . . . .
V visoki travi zgodaj iščemo dan in energijo usmerjamo v
ostro koso, da bosta Malina in Robida pozimi imeli kaj za pod zob. Po nekaj
desetletjih spet z nosom v nižji travi polnimo litrske posode s slastnimi
rdečimi gozdnimi jagodami, ki letos bogato radostijo. In pozno v noč s
povrnjeno voljo rinemo v finiš. Zdaj pa čisto zares! In se veselimo, da bo
poletje kmalu tu. Hej, nebo! Snemi klobuk.*
* Valentina Tereškova, kozmonavtka
