02 oktober 2009

''Dej mi ene lepe novice…''

. . . . . . . . . . . . . . . .

Dnevi, tako različni med seboj, drvijo in minevajo, me veselijo in žalostijo, me vodijo v oddaljene dežele in vabijo v bližnje kraje... Čeprav me je mala čudežna škatlica, kakor rada imenujem televizijo, dolgo vrsto let osrečevala in bila moj najboljši učitelj, je zadnjih šest let v meni oživela radijska kultura, ki riše slike v moji glavi in domišljiji pusti prosto pot, a pride dan, kakršen je današnji (…prometne nesreče na naših cestah… detomori v Nemčiji… sramotni propad nekoč slovenskega ponosa…), ko zgornje 6P.Č. besede kričijo v nebo. In v takih dneh si želim, da bi me nekdo uslišal in mi privoščil rožnati počitek v temle čokoladnem razkošju…



[slikica sposojena tukaj]