30 januar 2013

Radost večnega ponavljanja

. . . . . . . . . . . . . . . .

Svet imamo na dlani in fino se je tu in tam vanj zapodit, ga predirkat in uživat, kar se da. Dirkanje ni nujno, uživanje vsekakor. Za utrudit noge in napolnit srce. Za potešit lačne brbončice estetike in napojit hrepenečo dušo. London vsako leto pride še kako prav. Potem ko zaviješ v vse svoje ljube trgovine, poskusiš vse svoje priljubljene sladice, se naješ sušija, napiješ dietke, večerjaš v dobrih restavracijah, se naklepetaš do mere, ko si tri dni želiš tišine, se izgubiš v množici in najdeš na pragu ljubega muzeja, veš, da je korak moral v tisto smer. Dokler me spet ne zagrabi...