23 september 2013

Prvi jesenski

. . . . . . . . . . . . . . . .

"... Zberi okruške 
svojih sanjskih gradov 
Minevanje 
jih je zaznamovalo..."

Prvi jesenski dan je MOJ dan. Današnji je bil čudovit, tak, da pozabiš na vse in ga preprosto živiš. V preteklem letu se je zgodilo veliko in še več, a dve želji ostajata neuresničeni. Morda do naslednjega prvega jesenskega odkljukam tudi njiju, kdove?


22 september 2013

Zadnji poletni

. . . . . . . . . . . . . . . .

Komaj se je začelo, ga je že konec. Morda zaradi poznega odhoda na počitnice, morda zaradi vremenske nestanovitnosti, a zdi se mi, da niso daleč tisti uvodni junijski dnevi, ko sva morala dokupita drva, da je kamin lahko ogrel zmrznjeni telesi, zdaj pa je koledarsko konec tega obdobja frfotajočih oblek in sandalov. Še vedno vztrajam brez nogavic, a jutra in večeri me opozarjajo, da si kmalu nakopljem pljučnico, če se ne odpovem tej svoji stari navadi čim dlje brez in spomladi čim dlje v nogavicah. Kar je, je. Sandali so pospravljeni, garderoba izpraznjena, jesenske tegobe pomanjkanja oblačil so tu. O večnem iskanju črnih balerink in črnih hlač sploh ne bom izgubljala besed. Današnja trgatev je obet čajev in juh in vsega dobrega, kar nam je narava dala in sva pravočasno ujela v kozarce, da bova vse tja do naslednjega junija v nosnice lovila poletne večere, paradižnikasto dišeče prste, sočne breskve, zrele slive in kiselkasto lupino ringlojev. Naj bo jutri čimprej tu.


17 september 2013

Konec in začetek

. . . . . . . . . . . . . . . .

Ugotavljam, da sem vas zadnjih nekaj objav "davila" z domačimi živalmi, vendar si resnično nisem mogla pomagati. Čudež rojstva je bil večji kot karkoli, kar se je dogajalo.  Mala, krhka bitja, ki ne le vdihnejo zemeljski zrak, ampak človeka prekašajo na številnih področjih, so me začarala in ne vem še zagotovo, če nisem še vedno v mehurčku čarovnije. Vmes sva jih pustila dober teden v oskrbi, da smo šli na dopust in skrb zanje je bila daleč stran od njih veliko večja. Naj zaključim z novico, da je Maš Maša, Miš pa edini fant med dekleti.
September je v drugi polovici in če bi bil vsak dan tak, kot včerajšnji, bi najbrž to ne bil le moj, ampak najljubši mesec marsikoga. Zjutraj naju je pozdravil goreč sončni vzhod, ki je ves dan risal ognjene sence, ki so se v večernih urah zlile z debelimi kapljami. Dan neskončnih upanj. Tako kot september. Kakšno novo leto neki in januar! September je mesec načrtovanj, dokončevanj, začetkov in želja. Večna točka nič, ki obljublja nemogoče in uresničuje davno zaželeno. Počitniških sanjarjenj in počitka je konec in vse se začne znova, jaz in ti in mi vsi