31 december 2013

Zgled

. . . . . . . . . . . . . . . .

 
Odtisnite letu 2014 pečat samosvojosti in bodite 
 
zglèd zgléda m (e ẹ́)

1. dejanje, ravnanje, po katerem se
kdo ravna, ga posnema: sledili so
njegovemu zgledu in sedli; vzgajati z
dobrim zgledom / dati lep, slab zgled;
pri vzgoji otrok ravna po zgledu svojih
staršev / ekspr.: njegovo delo je bilo
ljudem svetel zgled; dogodek naj bo
vsem v svarilen zgled

2. oseba, stvar z zelo izrazitimi,
opaznimi lastnostmi, značilnostmi, po
katerih (naj) se kdo ravna, jih
posnema: oče mu je zgled / učitelji ga
postavljajo vsem za zgled, redko v zgled

3. ekspr., navadno v povedni rabi, s
prilastkom oseba, stvar, ki ima v veliki
meri lastnosti, značilnosti, kot jih
določa prilastek: zdravnik je bil zgled
požrtvovalnega človeka; taka vožnja je
zgled lahkomiselnosti; odnos med njimi
je zgled prijateljstva
  

24 december 2013

Biti ti

. . . . . . . . . . . . . . . .


Ste zadovoljni s tem, kar ste v življenju dosegli? Delate tisto, kar vas veseli? Ali delate tisto, za kar ste se izšolali, izobrazili, se naučili, se na nek način privadili, da ste to vi? Vas delo opredeljuje ali vi njega?

Koliko med vami dela tisto, kar predstavlja uresničitev sanj in pričakovanj, ki so se v vas naselile in naseljevale od malih nog? Se tiste otroške iskrice v očeh še bliskajo, ko delate, kar delate, ko živite kakor živite? Ne vem, ali sem si kdaj sebe predstavljala na točno določen način, v točno določenem poklicu. Ja, seveda sem si želela postati to ali ono, in, ja, z izbiro študija nisem imela težav, saj to, kar delam, rada delam, a že davno sem spregledala perfidnost tistih dveh pozicij, ki sem ju sanjala pred dvajsetimi leti. Seveda so stvari, ki jih rada počnem, a da bi jih delala kot poklic ali nekaj, kar bi mi omogočalo preživetje, to pa ne. 

Ste predani tistemu, kar delate? Če dobro pomislim, ne poznam takih ljudi. Kako čudovito mora biti že od malih nog imeti cilj – postati najboljši. Niti ne nujno najboljši, le tisto, kar te opredeljuje. On/ona je izvrstna kuharica, športnica, slikarka, igralka. Živeti pravega sebe, najti svoje "poslanstvo". Ljudje okoli mene niso slabi v tistem, kar počnejo, morda so tudi dobri, a nihče med njimi ni vrhunski in ni s srcem prav tisto, kar dela. In vendar so taki med nami. Ki nas začarajo s to svojo magično norostjo. Ki vedo, zakaj nekaj delajo in kam to vodi. Pa ne govorim o običajnih poteh – končati šolo, se poročiti, imeti otroke, zgraditi dom, ljubiti, biti ljubljen, … Take reči so vsem dosegljive. Objadrati svet. Postaviti svetovni rekord. Napisati knjižno uspešnico. Napisati najlepšo pesem. Izumiti. Ustvariti. Biti prvi v nečem. Biti ustanovitelj nečesa. Biti borec. Narediti nekaj za dobro vseh, ne le sebe. O tem govorim. Večina se izgubi v povprečju, večina ostane na površju, ker nima ne volje ne poguma ne moči poglobiti se v globine stvari. Kako čudovito mora biti biti v svojem elementu. Biti iskren do samega sebe. Upati si. 

Upajte si!

11 december 2013

11.12.13

. . . . . . . . . . . . . . . .

Izogibam se oznakam najboljši, najslabši, naj to, naj ono, a leto, ki jemlje slovo, je postreglo z nekaj presežki, z nekaj odstopanji od povprečnega, ki si tako oznako zaslužijo. Žal, ni bilo moje leto. A vendarle si je od vseh 345 dni, vključno z današnjim, eden prislužil oznako najlepši, ali, če hočete, najsrečnejši dan. Pa ne le v letu, lahko bi bil kot tak označen za moje življenje. 17. april 2013. Ne, med mojimi objavami tega leta ne boste našli vesti za ta dan, ker je bil skrbno varovan kot zaklad tiste posebne vrste, v katerega pokukaš in ne moreš verjeti, da je res tvoj, tukaj, zate. Ne, ne bom povedala, kaj tako posebnega se je zgodilo tistega dne, morda malce tudi iz vraževernosti, da ne bi za vekomaj onemogočila njegove ponovitve. In kot se rado dogaja z lepimi stvarmi, tudi ta sreča ni dolgo trajala. Nesmiselno bi bilo iskati razloge, a vendar v glavi možganske niti pletejo in vzorčijo, razdirajo in znova nizajo niti vseh zakajev, ki svojih zatojev v razumski razlagi ne bodo nikoli dočakali. Črnogledost seveda ni izbira, a tu in tam se ji vendarle prepustim, tako kot udarim po mizi, kadar se nakopiči jeza, ali pa se glasno krohotam, ko veselje grozi, da bo raztreščilo telo na milijon kosov. A ker me je življenje naučilo, da predaja ni izbira, tudi tokrat ne bo. Verjeti je treba, da se vse želje uresničijo in da je vendarle nekje nekdo ali nekaj, ki črnim oblakom, ki se nesrečno ujamejo v prepih odprtih src, pokaže izhod, pot nazaj tja, od koder so prišli.   

  
 

01 december 2013

Prebujanje

. . . . . . . . . . . . . . . .

Kakšno čudovito jutro! Obet lepših časov?
Preden sva se s Cleiem odpravila na jutranji sprehod, sem zamesila kruh in ko sva se vrnila, je bil pečen. Vmes sva srečala ali slišala vse vaške pse, nahranila najine ovčke in kuram + petelinu dala svežo vodo. Hiša je obsijana s soncem in dišeči kruh počasi mami k zajtrku. Naj bo december vsak dan tak.