. . . . . . . . . . . . . . . .
Včeraj
je minilo pet let, odkar sva ljudi povabila, da naj se v(e)selijo z nama. Pet let
življenja na deželi je minilo hitro, kot kaplja vode spolzi skozi razprte prste.
Še vedno nama je všeč, kar sva ustvarila, iz dneva v dan čutiva, da so stene bivališča
najin dom, kjer sva čez slabo leto sprejela C. in kamor se je slaba meseca
potem pritepel še P. Toplo je, lepo nam je. Ustvarjava naprej, spreminjava
nenehno, a vedno slediva "nama". Nič ni nahrčkano, vse je prej kot kakorkoli
drugače po načelu "manj je več" in še se trudiva, da hiše nikoli ne "zadušiva",
da dava njej in nama dovolj prostora za dihanje. Morda se tudi odselimo, a ne
daleč, saj v bližini čarava nekaj še manjšega, še lepšega, še bolj "najinega".
Morda vas kmalu popeljem tjakaj na krajši ogled. :)
