28 julij 2014

0.

. . . . . . . . . . . . . . . .

Naslov prejšnje objave ni bil povsem naključen, še manj vezan zgolj na dejstvo, da je Ivanka z desetinami kilogramov manj (volne in v njej skritih maščob) lahkotneje stekla v lepši vsakdan. Prejšnjo nedeljo se je moj vid vrnil na pozabljeni stoodstotni. Vsem, ki vidite, ta podatek kaj dosti ne šteje, tistim, ki vidite le s pomočjo očal ali leč, pa najbrž toliko več. Meni predstavlja na nek način ponovno rojstvo. Kajti videti, pomeni resnično doživljati svet okoli sebe. Nič več ne bom večino časa zijala v prazno ali štela žvečilke na tleh, v izogib morebiti spregledanim pozdravom in pogledom, ki se mi bodo očitali še dolgo v prihodnost. Zdaj bom mogoče celo uzrla tisti pomežik postavnega neznanca na drugi strani ceste.  :)