. . . . . . . . . . . . . . . .
Otročad raste. Naš Regrat je že pravi puhasti oblak. Njegovo oglašanje je kot zvok iz zaprašenega gramofona, a verjameva, da se bo z malo vaje, zlasti pri posnemanju matere in tete, prav kmalu trobljanje spremenilo v zateglo beketanje. Ni srčkan?
Na deželi življenje teče vzporedno z žetvijo pridelkov. Prejšnji teden so bile na vrsti breskve. Ja, tudi na Dolenjskem rastejo prave breskve, ne le vinogradniške (pa še za te se vam najbrž zdi, da je primeren kraj za njih Primorska). Velike in sočne so, veliko jih je, zato sva jih nekaj kilogramov spremenila v domač breskov sok. Mnjamsi! Malo sva se odmaknila od izvirne recepture in je zato bolj limonast (dala sva vanj sok in lupino bio limon, namesto le soka in citronke), pa količino sladkorja sva razpolovila (in uporabila demeraro, ki jo tudi sicer uporabljava). Ni tak kot tisti od v. d. tašče, ampak je dooooober.
Pridete na stekleničko?
