. . . . . . . . . . . . . . . .
Svetovni dan pripovedništva je, zato ena lepa, ena, ki pričara nasmeh na obraz.
"Nocoj, v Zadru
Opustelo parkirišče pred velikim trgovskim
središčem ob avtocesti, blizu Zaprešića. Februar je, zima, znova sneži.
Hodiva proti avtu, za seboj zaslišiva moškega, ki
stopa na prosto in telefonira.
Glej, pred banko sem, reče. (V hipu se poskušam
spomniti, ali je v trgovskem središču banka.) V Zadru sem, nadaljuje, tista
banka na trgu, saj veš, kje? Ravno končujem z delom, govori, vpije, in ne skrbi
ga, ali ga sliši še kdo razen tistega na drugi strani.
Smejeva se, njegova laž naju je spravila v dobro
voljo. Še dolgo misliva na tega človeka.
Sneg pa pada, večerno nebo se spušča na cesto,
prehitevajo naju avtomobili, tovornjaki, vlačilci. Nekaj časa nama je topleje.
Čeprav ne ve za naju, tisti na drugi strani telefonske zveze verjame, da sva
tudi midva v Zadru.
M. J."