30 december 2016

Dvanajsta objava

. . . . . . . . . . . . . . . .

Prehitro mine leto, teh 365 dni. Z njimi se številka moje starosti zviša, boj med dojemanjem minljivosti in stvarnostjo nespremenljivosti pa se nadaljuje.

Za naslednjih prav toliko dni si beležim nekaj smiselnosti:

Nismo vsi revolucionarji, a vendar ne bodi preveč pasivna. 
Nauči se živeti z manj in vendarle imeti več.

Uživaj stvari in ljudi bolj od blizu, bolj neposredno in veliko bolj živo (vse je prekleto preveč minljivo).
   
   

"We either make ourselves miserable,
or we make ourselves strong.
The amount of work is the same."


C. C.


03 december 2016

Petletka

. . . . . . . . . . . . . . . .

Včeraj je minilo pet let, odkar sva ljudi povabila, da naj se v(e)selijo z nama. Pet let življenja na deželi je minilo hitro, kot kaplja vode spolzi skozi razprte prste. Še vedno nama je všeč, kar sva ustvarila, iz dneva v dan čutiva, da so stene bivališča najin dom, kjer sva čez slabo leto sprejela C. in kamor se je slaba meseca potem pritepel še P. Toplo je, lepo nam je. Ustvarjava naprej, spreminjava nenehno, a vedno slediva "nama". Nič ni nahrčkano, vse je prej kot kakorkoli drugače po načelu "manj je več" in še se trudiva, da hiše nikoli ne "zadušiva", da dava njej in nama dovolj prostora za dihanje. Morda se tudi odselimo, a ne daleč, saj v bližini čarava nekaj še manjšega, še lepšega, še bolj "najinega". Morda vas kmalu popeljem tjakaj na krajši ogled. :)