. . . . . . . . . . . . . . . .
Knjigo "The Vegetarian" so naključni bralci hvalili, naslov pa ni bil ravno
obetaven. Ko je prispela na moj naslov, je bila na njej nalepka, da je
pisateljica Han Kang prav za to knjigo prejela letošnjo Man Booker International
Prize. Dober obet. Branje o tem, kako naše odločitve vplivajo na življenja
ljudi okoli nas, kakšne pravice si drugi jemljejo, da se vtikajo v povsem
osebne odločitve, vse skupaj pa začinjeno s pisateljičinim lepim izrazjem.
"A General Theory of Oblivion" (José Eduardo Agualusa) je knjiga o Angoli in o Ludo. Predvečer angolske neodvisnosti, ki Ludo, žensko, ki se boji neba nad seboj, privede do tega, da v stanovanju, v katerem živi, postavi zid, ki jo za naslednjih 30 let loči od zunanjega sveta. Preplet upanja, hrepenenja, bede in vsega, kar naj bi bilo na pozitivni strani humanega.
Obljubila sem seznam
knjig, ki pravim (in tudi poletnim) bralcem lahko čudovito obarvajo bralne
trenutke, vas scela začarajo.
Načeloma knjige
izbiram na podlagi preteklih izkušenj; če me nek pisatelj prepriča, poskušam prebrati
čim več njegovih del. Pogosto pisatelji v knjigah omenjajo druga dela, druge pisatelje, in tako spoznavam tudi njih.
Sledim tudi nasvetom drugih bralcev, enako gorečih, kot sem sama. Dobro izbiro vedno zagotavljajo tudi seznami dobitnikov Man Booker Prize, Man Booker International Prize
in Nobelove nagrade za literaturo.
Tokratna izbira (na slepo) je
bila tako nadvse nenavadna, velik odstop od utečenih poti. In ni razočaral,
daleč od tega. Edina knjiga, za
katero sem si že dolgo želela, da bi jo prebrala, je bila "When Breath Becomes Air" Paula Kalanithija. Bralci bloga A Cup of Jo ga poznajo. Pisatelj je pokojni brat Joannine
(avtorica bloga) sestre Lucy. Njegova prva in edina knjiga. Njegovo pisanje odraža čudovitega
človeka. In še večjega pisatelja. Č.u.d.o.v.i.t.o.
"A General Theory of Oblivion" (José Eduardo Agualusa) je knjiga o Angoli in o Ludo. Predvečer angolske neodvisnosti, ki Ludo, žensko, ki se boji neba nad seboj, privede do tega, da v stanovanju, v katerem živi, postavi zid, ki jo za naslednjih 30 let loči od zunanjega sveta. Preplet upanja, hrepenenja, bede in vsega, kar naj bi bilo na pozitivni strani humanega.
"The Four Books" (Yan
Lianke) govori o Kitajski v času med 1958 in 1962, ko je kitajska oblast intelektualce
pošiljala v "ponovno šolanje", saj naj bi bila njihova dotedanja izobrazba plod
zahodne indoktrinacije. Gre za čas, ko Kitajska trpi veliko pomanjkanje hrane,
v kampih, kjer intelektualce spreobračajo, pa se vrši nekaj podobnega kot v
nemškem filmu Eksperiment.
Luštno branje je
knjiga "My Name is Lucy Barton" (Elizabeth Strout), o odnosu med materjo in hčerko ter tudi o osamljenosti, trenutno pa uživam v branju "A Strangeness in My Mind" Orhana Pamuka. Nazaj na preverjenih. :)