. . . . . . . . . . . . . . . .
2015 se izteka. Nobenih
posebnih čarovnij ni ponudilo, edino čudežen je bil septembrski krik v ta svet,
darilo ljubima prijateljema, ki sta nanj čakala vse predolgo.
Solze in smeh, nekaj
potovanj, morje pa se mi je letos izmuznilo. Obljubim si, da nadoknadim v 2016!
Snega ni, tako da tale
december nima naboja, ki ga običajno nosi – nekaj tiste otroške navdušenosti,
pričakovanj, načrtovanj še lepših in še večjih jutrišnjih dni. Že leta se
večina osredotoča na dogajanje teden pred koncem leta, česar ne razumem. Ali
drugače – bojim se te verske gorečnosti, ki se je prebudila v skorajda vseh.
In splet je izgubil ljube bloge.
Vse več je na instagramu, slike prirejene resničnosti in popolnih podob vsakdana. Blog vendarle ponuja nekaj
branja, nekaj vstopa v svet nekoga drugega, spoznavanj na neki drugi in
drugačni ravni. Lepih podob se človek hitro naveliča, lepe besede nikoli.
Naj vam nocoj prijetno
zadiši, jutri pa se zbudite v boljšega sebe. To bo dovolj. Biti boljši.
Bodite
boljši.
