. . . . . . . . . . . . . . . .
Že res, da je september moj najljubši mesec (zaradi veliko razlogov) in da morda zato nisem najbolj objektivna, ko gre zanj, ampak zdi se mi, da vendar mine svetlobno hitro, veliko hitreje kot ostali del leta. Komaj se začne, že je tu njegov konec. Ne vem, morda so krive vse tiste pesmi, ki ga želijo pohitriti, morda želja šolarjev, da naj že pridejo prve počitnice, morda ta neka vmesnost med poletjem in jesenjo, ki je vsakokrat manj izrazita in nas iz pisanih nohtov na nogah vrže v črnine toplih oblačil ... Kakorkoli, konec ga je. Še enih hrepenečih dni, premikanja na sončno stran ulice, vonja po spreminjajočem vremenu, sočnih grozdih v ustih, temi, ki pade že uro prej, prvih rdeče obarvanih obzorij, ki obetajo na kupe Miklavževih piškotov, objemov, ki vabijo ne le zaradi ljubezni, ampak zaradi topline telesne bližine, ... Ah, mraz, ki prihaja, vsi meseci s črko R v svojih imenih, ves decembrski cirkus in januarsko-februarska sivina, pohitite, vrzite nas v maj!
Že res, da je september moj najljubši mesec (zaradi veliko razlogov) in da morda zato nisem najbolj objektivna, ko gre zanj, ampak zdi se mi, da vendar mine svetlobno hitro, veliko hitreje kot ostali del leta. Komaj se začne, že je tu njegov konec. Ne vem, morda so krive vse tiste pesmi, ki ga želijo pohitriti, morda želja šolarjev, da naj že pridejo prve počitnice, morda ta neka vmesnost med poletjem in jesenjo, ki je vsakokrat manj izrazita in nas iz pisanih nohtov na nogah vrže v črnine toplih oblačil ... Kakorkoli, konec ga je. Še enih hrepenečih dni, premikanja na sončno stran ulice, vonja po spreminjajočem vremenu, sočnih grozdih v ustih, temi, ki pade že uro prej, prvih rdeče obarvanih obzorij, ki obetajo na kupe Miklavževih piškotov, objemov, ki vabijo ne le zaradi ljubezni, ampak zaradi topline telesne bližine, ... Ah, mraz, ki prihaja, vsi meseci s črko R v svojih imenih, ves decembrski cirkus in januarsko-februarska sivina, pohitite, vrzite nas v maj!
