. . . . . . . . . . . . . . . .
Nič več poslušanja petk na tihih nočnih ljubljanskih
pločnikih, mirnih nedelj in divjih petkovih večerov, zvoka bližnjih srečanj žog
z zaščitno ograjo, vpitja otrok po koncu šole, zvokov praznične Ljubljane in koncertov
iz Križank, ognjemeta z gradu in Dušanovega slonenja na oknu … Pred trinajstimi leti je postal zatočišče
ranjenemu srcu, pestoval osamljenost, bil priča skoraj zaljubljanjem in končno
postal prvo domovanje sveže ljubezni, ki ne stanuje več tam. Pride
čas, ko se določene zgodbe zaključijo. Najini jutri postaviva piko.
