28 januar 2014

Najine živali pozimi

. . . . . . . . . . . . . . . .

Če ste se spraševali, kje in kako so najine živali to zimo - Malina, Ivanka in Miš (ovce) so letos izpustile zimovanje v sosednji vasi in so ostale doma. Čez poletje sva pokosila sosednje travnike in seno znosila na kozolec. Zdaj, ob vsakodnevnem priboljšku ječmena in koruze, uživajo mrvo, vse do prejšnjega tedna, ko je pomlad ukradla zimi njen dragoceni čas, pa so se pasle po svojem kraljestvu. Nikar ne mislite, da jih zebe. Obdale so se v svoj kožuhast oblak, namesto v staji, kjer jim je T. postlal s slamo, pa veselo ležijo sredi zasnežene pokrajine. Na Dolenjskem je te dni zima. Več kot 30 centimetrov snega in zadosti radostnih trenutkov za vaške otroke, ki vsak najmanjši kucelj izkoristijo za sankanje oziroma smučanje. Kokoši in petelin se, za razliko od ovac, zadržujejo tam, kjer ni snega - pod streho, v kurniku ali tam, kjer so že prišle do zemlje ali trave. Petelin začne kikirikati že malo po četrti uri zjutraj, medtem ko ga kure ignorirajo in čvekajo v kurniku tja do sončnega vzhoda. Jajca še vedno nesejo, čeprav, kadar pritisne mraz, tudi ta letijo počasneje. Clei (pes) je kralj v hiši. Imamo pa še eno živalco - malo mucico, ki se je pritepla. Puhasta lepotička, ki pa živi pod kozolcem, dvakrat na dan dobi hrano, vmes, ko sprehajava Cleia, pa gre z nami. Luštna je, a odločeni smo, da hišni prebivalci zaenkrat ostanemo le trije. O stotinah ptičkov, ki se hranijo pri kurah, pa niti ne bom začela...