. . . . . . . . . . . . . . . .
Ugotavljam,
da sem vas zadnjih nekaj objav "davila" z domačimi živalmi, vendar si resnično
nisem mogla pomagati. Čudež rojstva je bil večji kot karkoli, kar se je
dogajalo. Mala, krhka bitja, ki ne le
vdihnejo zemeljski zrak, ampak človeka prekašajo na številnih področjih, so me
začarala in ne vem še zagotovo, če nisem še vedno v mehurčku čarovnije. Vmes
sva jih pustila dober teden v oskrbi, da smo šli na dopust in skrb zanje je
bila daleč stran od njih veliko večja. Naj zaključim z novico, da je Maš Maša,
Miš pa edini fant med dekleti.
September
je v drugi polovici in če bi bil vsak dan tak, kot včerajšnji, bi najbrž to ne
bil le moj, ampak najljubši mesec marsikoga. Zjutraj naju je pozdravil goreč
sončni vzhod, ki je ves dan risal ognjene sence, ki so se v večernih urah zlile
z debelimi kapljami. Dan neskončnih upanj. Tako kot september. Kakšno novo leto
neki in januar! September je mesec načrtovanj, dokončevanj, začetkov in želja.
Večna točka nič, ki obljublja nemogoče in uresničuje davno zaželeno. Počitniških
sanjarjenj in počitka je konec in vse se začne znova, jaz in ti in mi vsi.