. . . . . . . . . . . . . . . .
Mojster, kajne, tale moj T.? :)
Pomlad je čas, ko vse prileze na plano, tudi energija, ki te
zjutraj katapultira iz postelje in pozno zvečer prijetno utrujenega spet položi
v horizontalo. Brstenje zelenja nekako rojeva tudi novega tebe. Ampak! Letos je
vse postavljeno na glavo. Tisto o brstenju je res, o višku energije pa zlasti
zato, ker bi jo sicer nekam usmeril, a ti vreme tega ne dopušča, tako da
prekipevaš znotraj zidov (in usmerjaš v peko slastnih kolačev, branje dobrih
knjig in poležavanje). Tako vrt čaka, tisto nekaj zelenja okoli hiše tudi.
Travnik se je spremenil v blato nedoločljive barve. Nič čudnega, saj metri in
metri snega pač morajo pustiti nekakšno sled za seboj. Vseeno sem opazila, da je
okrasni luk, ki sem ga jeseni posadila, že zunaj in upam, da v naslednjem
mesecu dni zraste in se razbohoti v kugle, kakršne imam najraje.
T.-jev oče
prenavlja staro hišo, v kateri se je našlo še in še lepega starega cegla. S T.
sva se odločila, da ga položiva na tla v kevdru čez cesto in tole je rezultat.
Mojster, kajne, tale moj T.? :)
