31 december 2012

Neutrudno

. . . . . . . . . . . . . . . .
 

Spet konec, da  bo lahko začetek. Začetek je lahko vsak dan, lahko nikoli, tale je zaukazan, koledarsko. Po za marsikoga prenasičenem mesecu, prihaja mesec počasnega umiranja, zato da potem lahko osredotočenih misli in pomirjenega duha skočimo v želja poln norčavi februar in že po pomladi dišeči marec. Najlepše je vedno tisto, kar prihaja. Še dobro. Ker tisto, kar je bilo in kar je, je vedno prežeto s spominjanjem, ki je vendarle le hranjenje s preteklim, stanje na mestu in zazrtost nazaj. Kar rabimo, je dejaven um in radodarno srce. Za jutri, pojutrišnjem in zmeraj. Jutri zato, da izpolni včerajšnje sanje, pojutrišnjem zato, da sanjam da krila in zmeraj zato, da se lahko rojevajo današnje želje. Da bi sanjali, leteli in si želeli, vam želim.