. . . . . . . . . . . . . . . .
Voditelj včerajšnje oddaje Dogodki in odmevi na Valu 202 je oddajo zaključil s čestitko in osebno izpovedjo, v kateri je razkril, da je vesel (morda je rekel »srečen«?), da živi v deželi, kjer lahko na glas pove, da se veseli svojih najljubših praznikov, božiča ter dneva samostojnosti in enotnosti. Bilo mi je nerodno namesto njega. Ker se je te svobode razveselil dvajset let pozneje in je v podtonu zvenelo, kot bi tega do zdaj ne smel glasno povedati, po drugi strani pa, da je bil vsa pretekla leta zatiran v tej svoji ljubezni. Že dovolj dolgo tacam ta svet, da vem, da je bila nekoč verska svoboda tod okoli manjša, a prav tako se spominjam, da so vsi sošolci že v krutih sedemdesetih in osemdesetih imeli doma drevešček, jaslice in so hodili k polnočnici. Bilo je v zasebni sferi, tam, kamor sodi (če naj bi se dosledno spoštovala ločenost cerkve od države). Nasprotno od njega moram priznati, da so prišli časi, ko si skoraj ne upam na glas priznati, da ne verujem, nimam dreveščka, še manj jaslic, in ne hodim k polnočnici. Javni linč te lahko doleti, če si drugačen. Taka je ta naša ljuba dežela. Fuj.
Voditelj včerajšnje oddaje Dogodki in odmevi na Valu 202 je oddajo zaključil s čestitko in osebno izpovedjo, v kateri je razkril, da je vesel (morda je rekel »srečen«?), da živi v deželi, kjer lahko na glas pove, da se veseli svojih najljubših praznikov, božiča ter dneva samostojnosti in enotnosti. Bilo mi je nerodno namesto njega. Ker se je te svobode razveselil dvajset let pozneje in je v podtonu zvenelo, kot bi tega do zdaj ne smel glasno povedati, po drugi strani pa, da je bil vsa pretekla leta zatiran v tej svoji ljubezni. Že dovolj dolgo tacam ta svet, da vem, da je bila nekoč verska svoboda tod okoli manjša, a prav tako se spominjam, da so vsi sošolci že v krutih sedemdesetih in osemdesetih imeli doma drevešček, jaslice in so hodili k polnočnici. Bilo je v zasebni sferi, tam, kamor sodi (če naj bi se dosledno spoštovala ločenost cerkve od države). Nasprotno od njega moram priznati, da so prišli časi, ko si skoraj ne upam na glas priznati, da ne verujem, nimam dreveščka, še manj jaslic, in ne hodim k polnočnici. Javni linč te lahko doleti, če si drugačen. Taka je ta naša ljuba dežela. Fuj.
