. . . . . . . . . . . . . . . .
November lovim za rep. Ob kaminu, pasji družbi (Clei ima
danes družbo, mojo prvo štirinožko, Geo), fini glasbi in slastni čokoladi
poležavam, listam revije in se veselim skorajšnjega napada na pet novih knjig,
ki sem si jih danes privoščila. Domača knjižnica že dolgo ni dobila novih
stanovalk, tako da sem po novembrskem delovnem cirkusu končno zavila v
knjigarno in uživala v družbi moje velike ljubezni, knjige.
Mesec je bil nor – projekt zaključen in predstavljen v Skopju,
kamor me je po daljšem času spet odneslo. Pred tem uživala na bienalu slovenske ilustracije (vau!), potem bila prvič v življenju na bolniški. Še vedno se trudim
glede nečesa pomembnega, za kar bi, če bi ne bila človek, ki se trudi
zaključiti, kar začne, najraje pozabila, da sem si to kdaj obljubila. V nečem
novem sem se preizkusila, a o tem kdaj drugič, na odličnem koncertu sem bila
(oh, moja ljubezen do njiju vsakokrat dobiva razsežnosti, ki fizikalno niso
mogoče, a se vendarle zgodijo in dogajajo). Podporo Unicefu sem ukinila in bom
še enemu, pomoči potrebnemu, otroku botra. In priča sem končnemu prebujanju
ljudstva, ki bi se moralo zgoditi že vsaj pred petimi leti. Kam vodi in kaj bo
iz tega nastalo, kdo ve… Bistveno je, da otopelost dobiva novo podobo, se
preobraža. No, v nedeljo bomo šli, žal, za deset korakov nazaj, saj očitno
večina še vedno v tem ritolizniku ne prepoznava spodletelega poklicnega
politika, nesposobnega predsednika Državnega zbora, neuspešnega in predčasno
odstavljenega predsednika vlade in primitivca, ki bolje podira drevje kot babe.
Sram me je te splošne amnezije volivcev.
In ko sem že pri ovcah – za ovčkami sta šli še najini zadnji
kuri. Kam? Ne sprašujte… Lisice, podlasice, kragulj – živalski svet tod okoli
je bogat in raznolik. Sosedje sicer razvijajo drugačne teorije, a bistveno je,
da sva ostala brez kur in brez jajc. Pa tako lepo nam je bilo! Kure so
skakljale vsepovsod, med ovčkami so se pasle na travniku in bezljale po
gozdičku, ko pa sva jim prinesla hrano, so kaj hitro pridirkale v svoj ograjeni
prostor in s slastjo malicale, še zlasti, če je malica vsebovala paradižnike. Na
pomlad bova kurnik prestavila in upala, da kure ostanejo. Nekateri se iz izkušenj
tudi česa naučimo.
Srečno, Slovenija.
