12 september 2012

September

. . . . . . . . . . . . . . . .

Oh, moj september! Prav neverjetno je, kako se s septembrom ne obrne le list na koledarju, ampak dejansko sonce izgubi svojo moč in v zraku zadiši drugače. Prsti na nogah so še na plani, čeprav nič več neverjetno ne bi bilo, če bi se topleje obula in zadržala avgustovskih skoraj štirideset tja do poznega oktobra. Namesto lubenice zapaše jabolko in namesto hladne limonade topel čaj. In vendar je danes le nadaljevanje včerajšnjega dne… 
 
Vmes sem se potepala po Granadi in vse preveč visela za računalnikom (ker obljuba dela dolg in ne znam reči »ne«). Upam, da bo naročnik zadovoljen in skupaj z njim tudi jaz. Pa en stric se mora oglasiti, z dobrimi novicami, si srčno želim. Ovčke so lubice, mali Regrat je že velik in priljuden. Obnaša se kot pes in zdaj si vzajemno talava lupčke. Oh, moj puhasti oblak! Kure so divje. Včeraj sva dobila štiri jajčka. Ju-hej! (Matilda, you're a wise woman! :))