. . . . . . . . . . . . . . . .
Maj? Kje in kdaj???
Švignil je mimo oziroma v svoje zadnje tri dni (če štejem
današnjega). Čuden mesec je bil, ampak kar v redu čuden. Vrnila sem se k
požiranju knjig, House se je končal, Regrat je zrasel, Robida še vedno ni
povrgla, sadike, ki sva jih pridno vzgajala v hiši, sva preselila (posadila) na
najin vrt. Ker so ovčke pomlatile zelenje na najinem posestvu, je T. zagradil
še travnika obeh sosed, da bi debelinke lahko nadaljevale s svojo gostijo,
kurnik je nared, le še namestiti ga je treba na pravo mesto in kupiti
stanovalke. Vmes sem se potepala po NYC, ravno danes pa sva stene v hiši še
dodatno polepšala s čudovitimi grafikami. Najlepše od vsega pa je, da s skledo iz
kuhinje stopim na vrt in naberem hrano: solata, rukola, česen, bazilika – vse je
že za v krožnik! Ob takem naravnem bogastvu se počutim kot prava kmečka žena.
Kar paše. Jutri bi morala v Berlin, ampak o službenih stvareh pač ne želite brati,
kajne? In jutri bo že itak pomemben dan. Če bo minil dobro, še sporočim. Za držanje
pesti in malce pozitivnih vibracij v mojo smer bi vam bila hvaležna.
Oh, še ga
ni konec, meseca ljubezni in češenj in slastnih jagod, zato naslednja dva dneva
preživite čim bolj pravljično. Moj včerajšnji večer je bil prav tak.
