03 maj 2012

Pred nevihto

. . . . . . . . . . . . . . . .

 

Medena svetloba se razliva povsod naokoli, napolnila je hišo, prekrila travnike, se spustila na ovčje kožuščke in pobožala zaspane pasje oči. Prelepi pozno aprilski in zgodnje majski dnevi se vrstijo. T. se potepa, jaz uživam v svoji družbi in družbi obiskovalcev, ki jih pot zanese v najino svetišče. Srce kipi od polnosti, radosti in življenja, ko opazujem naravo v gibanju – kako se regratove lučke ob močnejšem vetru razpihajo v ozračje in se potem kot snežinke mehko vrnejo na zelene preproge, kako je mak pohitel pordečiti travnike, kako je Robida iz dneva v dan bolj debela, otročka pa od nikoder… Mali Regrat je nagajiv in mislim, da bi mu družba še enega smrkavca ali smrkolinke prav dobro dela, tudi zato, da bo prenehal s traparijami, ki se mu znenada porodijo v njegovi lepi glavi in jih potem udejani z divjim skakanjem, kot bi bil na trampolinu, dokler nečesa ne podre, prevrne ali uniči. Lubica. :)