10 april 2012

Spoznajte Malino in Robido

. . . . . . . . . . . . . . . .



Včeraj sta se takole radovedno prvič zagnali v svoje novo domovanje. Komaj kaj sva zatisnila oči to noč, saj sta obe breji, obe sveže postriženi (zato sta malce čudni na pogled, a bosta še pravi lepotici!), zunaj je mraz, onidve pa na vrhu hriba stojita in zreta v črno noč, namesto da bi uživali v staji, ki sva ju za njiju zgradila... Bala sva se, da ju bo zeblo, da bosta morda odšli, da ju bo kdo napadel, da se jima zgodi kaj usodnega. Zjutraj sva z daljnogledom zrla v njuno smer in si olajšano oddahnila, ko sva ju zagledala na istem mestu, kjer sta sinoči užili zadnji grižljaj. Bojda so ovce na strmem terenu najraje na vrhu, njuna staja (s hrano in vodo) pa je nekaj metrov nižje in zdaj čakava, da prideta bližje. No, pridejo. Še včeraj sta bili dve, maloprej pa je T. sporočil, da je na svet pokukalo jagnje, ki se kobaca na nestabilne nožice in bleja v sončen dan. Življenje je čudež!