23 april 2012

Presek

. . . . . . . . . . . . . . . .


O, joj, kako sem se polenila na teh straneh! In še takrat, ko se oglasim, pišem o novonastalem živalskem vrtu. Vedno bolj sem podobna novopečenim staršem, ki bi najraje pisali o prdcu svojega ljubega naslednika. Ampak - NE! Življenje ponuja veliko več kot le privid prihodnosti. Tukaj in zdaj je na pretek dogodkov, ki vam jih zamujam povedati ali pokazati, nekaj žalosti, bolezni in veselja, ki se riše v mavričnih barvah. Drugače bo treba zastaviti.

Tokrat vam na hitro zaupam, da imava poleg vespe doma Daydreamer set, ki sva ga kupila na bazarju, ki se je zgodil že 5. aprila 2012 (oh, koliko čudovitosti na kupu!), da se v teh deževnih dneh pozibavam na gugalnici sredi dnevnega prostora, berem čudovite nove knjige, ki sva jih kupila na knjižnem sejmu prejšnji teden, in gledava filme, ob katerih včasih malce tudi zakinkava, ampak prednost domačega ogleda je v tem, da preprosto prevrtiš in pogledaš zamujeno. Če še nisem pisala o tem, kako zelo obožujem belgijsko pisateljico Amélie Nothomb, katere knjige sem že davno nazaj pogoltnila z veliko slastjo, povem tokrat, da sem si ogledala film, narejen po njeni knjižni predlogi, "S strahospoštovanjem", ali v izvirniku "Stupeur et tremblements". Japonci in skrivnostni svet njihovih bizarnosti.


Ob tem me jezi točno določena oseba, ki mečka in se ne opredeli, ki si vsakič znova kaj novega izmisli, kar tako, da zavlačuje. Nimam časa za takšne zafrkancije, nimam več potrpljenja z neresnostjo in neorganiziranostjo, ne grem se več natezalnic, ki so posledica pomanjkanja reda in discipline. Matr!

In začenjam odštevati dneve do velikega jabolka. Kmalu, kmalu. :)