. . . . . . . . . . . . . . . .
Nerodno je, ko se zbudiš v bel ponedeljek. Cesta je še nedolžna, debele snežinke poplesavajo koder jih je volja, postelja je topla, ura pa neusmiljeno pravi, da je čas za sestop z oblaka sanj. V svet, kjer perverzno obračunavajo s posegom v telo in versko svobodo, pri čemer dejansko niso najbolj glasni tisti, ki se to inicializacijo gredo, ampak tisti, ki se bojijo, da so naslednji na vrsti za "politološko in ideološko" obračunavanje (K. J. B., come off it!), torej RKC (krst). Včasih mora pasti kakšen kamenček v mirne vode zaplankanosti, da jih malo razburka, pa to ne pomeni, da bo svet jutri rešen vseh neumnosti, ampak, da bo stekel pogovor, dialog, izmenjava mnenj, navajanje argumentov, ..., karkoli, kar bi ležernemu hiberniranju v premnogih glavah morda kakšno kolesce pognalo v tek. Že zdavnaj je dovolj naših in vaših, ker so vaši postali naši in naši vaši, torej smo vsi "mi", grdi, umazani in zli, le da so eni (spet) prepričani, da so najboljši. Če si najboljši, prosim, pokaži, dokaži, izkaži se. Oh, naveličana sem podlosti in podtikanj in laži neposredno v obraz, približno tako, kot sem sita same sebe, ker sem debela, grda in z grozno frizuro, ker v omari ni nič za obleči, da o čevljih sploh ne govorim, ker se mi dozdeva, da spodobne čevlje delajo le še za pomladno in poletno vreme, za vmes pa se nekako še najlepši zdijo gojzerji... Fuj in fej. Vmes sem prispela v prestolnico, ki, jasno, o belini lahko le sanja. Kar bom tja do popoldneva in povratka v belino, ta mrliški list nikoli rojenega (prosto po M. P.), počela tudi sama.
[fotka pozabljenega izvora]
Nerodno je, ko se zbudiš v bel ponedeljek. Cesta je še nedolžna, debele snežinke poplesavajo koder jih je volja, postelja je topla, ura pa neusmiljeno pravi, da je čas za sestop z oblaka sanj. V svet, kjer perverzno obračunavajo s posegom v telo in versko svobodo, pri čemer dejansko niso najbolj glasni tisti, ki se to inicializacijo gredo, ampak tisti, ki se bojijo, da so naslednji na vrsti za "politološko in ideološko" obračunavanje (K. J. B., come off it!), torej RKC (krst). Včasih mora pasti kakšen kamenček v mirne vode zaplankanosti, da jih malo razburka, pa to ne pomeni, da bo svet jutri rešen vseh neumnosti, ampak, da bo stekel pogovor, dialog, izmenjava mnenj, navajanje argumentov, ..., karkoli, kar bi ležernemu hiberniranju v premnogih glavah morda kakšno kolesce pognalo v tek. Že zdavnaj je dovolj naših in vaših, ker so vaši postali naši in naši vaši, torej smo vsi "mi", grdi, umazani in zli, le da so eni (spet) prepričani, da so najboljši. Če si najboljši, prosim, pokaži, dokaži, izkaži se. Oh, naveličana sem podlosti in podtikanj in laži neposredno v obraz, približno tako, kot sem sita same sebe, ker sem debela, grda in z grozno frizuro, ker v omari ni nič za obleči, da o čevljih sploh ne govorim, ker se mi dozdeva, da spodobne čevlje delajo le še za pomladno in poletno vreme, za vmes pa se nekako še najlepši zdijo gojzerji... Fuj in fej. Vmes sem prispela v prestolnico, ki, jasno, o belini lahko le sanja. Kar bom tja do popoldneva in povratka v belino, ta mrliški list nikoli rojenega (prosto po M. P.), počela tudi sama.
[fotka pozabljenega izvora]
