16 november 2011

V nebo

. . . . . . . . . . . . . . . .


Novembra me zagrabi novoletno pričakovanje. Pekla bi dišeče dobrote, zavijala darila, pisala voščila, v pričakovanju prvih snežink pogledala prismuknjeno zabaven film, ob toplem čaju, zavita v odejo, brala in brala, poslušala zvončkljajočo glasbo in se predajala radostnemu upanju. Potem pride december in vse to zagrabi ostale in me zadeva mine, pa še ves december je pred mano... Ampak, letos, letos bo moralo biti drugače. Čisto kmalukmalu bo na dokumentih drugačen naslov in tam se bo dogajalo vse opisano novembrsko, tokrat časovno usklajeno z ostalimi, a prav posebno in moje. Brez trgovinskega cirkusa, množic ljudi, ki ne gledajo kod hodijo, ki grabijo brez premisleka in čarobnosti jemljejo sleherno draž. Tam v tišini in ognjeni toploti se bodo rojevale drugačnosti. Svet, ki ga hočem živeti, lepota, ki jo hočem objeti.