. . . . . . . . . . . . . . . .
Tako, pa je za nami. In tooooliiiiiiiko vsega pred nami. Čeprav ob branju časopisov optimizem ni na mestu, je najbrž edini, ki zjutraj vrže iz postelje, ker bi sicer, če si sposodim Dostojevskega, čisto lahko sedli na rob pločnika in jokali do smrti... Ste slišali kaj se v krizi, ki je zajela deželo, dogaja s konji na Irskem? In veste koliko življenj bi rešili s količino vode, ki jo z enim potegom ali pritiskom iz kotlička spustite v straniščno školjko? In, ko sem že pri fizioloških potrebah, da v povprečju vsakdo med nami dve leti življenja preživi na straniščni školjki? Ampak tale o izgubljanju časa je še najbolj nedolžna in najmanj škodljiva med vsemi, ker, ah, čas znam(o) pa res izgubljati. Za primer si vzemite le današnjega. Ostane še tristoštiriinšestdeset dni enajstke. Predstavljajte si, da imate v denarnici tristopetinšestdeset ali tristoštiriinšestdeset ojrčkov. Izpuhtijo, še preden dobro razmislite kako bi jih najpametneje zapravili. Naj ne bo tako z dnevi, s časom, ki ga imamo v naših kratkih življenjih itak vse premalo. Življenje JE lepo in z vsakoletnim zapravkom le pridobiva na vrednosti, zato želim vam in sebi, da bi vsak dan dehtel od življenja v njem. Od STRASTI. Pa naj bo ta strast karkoli. Ali kdorkoli. Ker je ona ta, ki barva vaš vsakdan.
Tako, pa je za nami. In tooooliiiiiiiko vsega pred nami. Čeprav ob branju časopisov optimizem ni na mestu, je najbrž edini, ki zjutraj vrže iz postelje, ker bi sicer, če si sposodim Dostojevskega, čisto lahko sedli na rob pločnika in jokali do smrti... Ste slišali kaj se v krizi, ki je zajela deželo, dogaja s konji na Irskem? In veste koliko življenj bi rešili s količino vode, ki jo z enim potegom ali pritiskom iz kotlička spustite v straniščno školjko? In, ko sem že pri fizioloških potrebah, da v povprečju vsakdo med nami dve leti življenja preživi na straniščni školjki? Ampak tale o izgubljanju časa je še najbolj nedolžna in najmanj škodljiva med vsemi, ker, ah, čas znam(o) pa res izgubljati. Za primer si vzemite le današnjega. Ostane še tristoštiriinšestdeset dni enajstke. Predstavljajte si, da imate v denarnici tristopetinšestdeset ali tristoštiriinšestdeset ojrčkov. Izpuhtijo, še preden dobro razmislite kako bi jih najpametneje zapravili. Naj ne bo tako z dnevi, s časom, ki ga imamo v naših kratkih življenjih itak vse premalo. Življenje JE lepo in z vsakoletnim zapravkom le pridobiva na vrednosti, zato želim vam in sebi, da bi vsak dan dehtel od življenja v njem. Od STRASTI. Pa naj bo ta strast karkoli. Ali kdorkoli. Ker je ona ta, ki barva vaš vsakdan.
